Vsaj 90 dni oz. toliko, da vlažnost estriha ne presega 1,9 do 2,0%. To vlažnost pa vam bo na vašo zahtevo preveril vsak dober polagalec parketa. [Rajko]

O ometih je bilo tule že kar nekaj govora. Pobrskajte po arhivu. Nekaj si lahko ogledate na naslednjih povezavah: http://www.peg-online.net/iforum/threadView.aspx?id=1848, http://www.peg-online.net/iforum/threadView.aspx?id=1771, http://www.peg-online.net/iforum/threadView.aspx?id=1289 [Rajko]

2 cm estriha je res premalo, še posebej če je tako majhna debelina na večji površini. Pogosto se to dogaja na robovih. Pomembno je tudi , kaj je pod estrihom (termoizolacija, samo hidroizolacija, ..). Bolj podajna kot je podlaga, prej bo prišlo do razpok.
Vsekakor se s klasičnim estrihom to ne da rešiti. Na trgu boste našli posebne izravnalne mase, ki se jih lahko nanaša tudi do 40 mm in imajo zelo dobro oprijemno sposobnost s podlago. Oglejte si izdelke proizvajalcev KEMA (npr, Novit 10, ali Linea glat), MAPEI, UNIHEM, ..., dodate pa lahko še mikroarmaturo.
[PeG]

Obstajajo posebni sušilci zraka, ki odvajajo povečano vlago iz zraka, ki je posledica sušenja estriha. Najem je mogoč npr. pri podjetjih RENT d.o.o., Lj ali RENTING Koper. [PeG]

Gotovo je to posledica dotrajanosti dimnika pa tudi redke uporabe dimnika. V takih primerih je v dimniku veliko kondenza. Najučinkovitejša sanacija bi bila, da bi se v dimnik vgradila cev iz nerjavečega jekla (take sanacije dimnikov se izvajajo pri prehodu na ogrevanje z drugim energentom – npr. iz trdega goriva na olje) in saniral omet umazan od sajastega kondenza. Za ostale oblike sanacije bi bilo potrebno pogledati na mestu, kaj je mogoče izvesti (obložiti s termoizolacijo, ...). [PeG podatkovniki]

Sicer si vašega 'kopanja' najbolj ne predstavljam, ampak klasična izvedba talnega ogrevanja izgleda nekako tako, da je spodaj (torej na AB plošči) položena izolacija, na njej je alu folija in potem nanjo pride estrih, v katerem so zalite cevi talnega ogrevanja. Debeline niso 100% določene, vseeno pa morate upoštevati neke meje. Izolacija naj bi bila debela cca. 5 cm, estrih pa tudi minimalno 4 cm. Skupaj torej najmanj nekako 9 cm do priprave za gotovi pod. Pri izolaciji sicer lahko 'šparate', vendar se to ne izplača, kajti če je bo manj, boste več toplote izgubili v spodnje nadstropje (klet). Tudi debelina estriha naj bo raje več kot premalo, v nasprotnem primeru je pač večja verjetnost pokanja. Obstajajo še druge alternativne izvedbe talnega ogrevanja, ki pa niso tako običajne. Nekaj o njih lahko razberete tudi na naslednjih dveh povezavah:
http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT10.htm,
http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Publikacije.URE/URE1-13.htm [Rajko]

Takole kar na pamet se ne kaže igrati z gradnjo stanovanjske hiše in njeno statiko. Take spremembe praviloma zahtevajo statično preverbo, kar pa je spet povezano z dodatnimi stroški. Naj vam zidar naredi kalkulacijo za obe varianti (s poglobitvijo ali brez), potem pa se boste lažje odločili, kako naprej. Načeloma je bolje in ceneje, da se držite projekta in se ne prilagajati 'muham' posameznih izvajalcev, ki seveda v prvi vrsti gledajo na to, kako bodo sami čim lažje 'prišli skozi'. [Rajko]

Plavajoči temelji ali široko temeljenje je oblika temeljenja v slabo nosilnih tleh. Z večjo širino dosežemo manjše pritiske na m2 v tleh. Gre za zadnjo stopnjo pred izdelavo temeljne plošče ali pilotiranjem objekta, ki še dodatno zmanjšate pritiske na temeljna tla. Cenovna razlika je v količini vgrajene armature in betona. Drugih posebnosti ni.
Hidroizolacija naj bo taka kot pri klasičnem temeljenju. Ključna je dobra izvedba drenaže okrog objekta, predvsem v smeri, od koder se pričakuje vdor vode. Dobra drenaža bo preprečila nevšečnostjo s preveliko količino vode v obdobjih povečanih padavin. [PeG]

Pred kratkim smo prenovili kuhinjo. Arhitekt mi je predlagal, naj dam povsod parket. Na srečo ga nisem poslušal in sem dal okrog pulta topli pod (linolej), tam, kjer stoji miza, pa parket. Če bi se odločal sedaj, bi dal povsod linolej: stoli kar močno poškodujejo lak; imamo majhnega otroka, okrog mize je stalno popackano in liniolej se lažje čisti, kot parket; pri kuhi se je že nekajkrat zgodila "nesreča" in če bi bil tam parket, ne vem, kaj bi bilo...

Če pa imate kuhinjo bolj za gledat, pa lahko položite parket, he, he.
[Vito]

Hidroizolacija naj se izvede na podložni beton. [Peg podatkovniki]

V prvem primeru napravite podložni beton neramiran, deb. 8-10 cm, saj služi kot izravnava podlage in podloga za varjenje hidroizolacije, če izberete npr. izotekt.
V drugem primeru, kot navajata vi, bi izvedli tamponsko blazino s spodnjim filcem, kar je pravilno in se ponavadi uporablja, da povečamo nosilnost tal. Kolikšna pam je nosilnost tal in, ali je ta zadostna, pa v vašem primeru niste navedli.
V končni fazi pa lahko izdelate tako imenovani keson, kjer so tla in obodne stene vse iz armiranega betona in hidroizolirane, ab talna plošča po podložnem betonu,kot v našem prvem primeru, ab obodne stene pa od zunaj. Tako se nparavi tudi stik med vertikalno in horizontalno hidroizolacijo kot navajate. Pred betoniranjem ab stene na ab talno ploščo se izdela hidro izolacijsi nabrekajoči trak npr. SikaSwell, ki vam prepreči dostop vlage na delovnem stiku ab talne plošče in ab stene.
[Misel d.o.o.]

Želenih cenikov na internetu tudi ne boste dobili, zato le stopite do vam najbližjega prodajalca z gradbenim materialom. Če boste šli v kako boljšo trgovino, vam bodo marsikaj od naštetega znali tudi razložiti in demonstrirati. Sam si npr. ne znam razložiti, kaj naj bi bila '10 cm debela gips plošča'.
2-3 cm debel tlak bo po vsej verjetnosti lahko le suhomontažni. Betonski estrih namreč zahteva debelino vsaj 4 cm (zraven pa je treba prišteti še izolacijo, ki pride podenj).
Cene se za posamezne gradbene materiale pri različnih trgovcih (lahko) precej razlikujejo, zato za večje količine materiala le stopite vsaj do dveh ali treh in jih malo primerjajte med sabo.
Za prvi približek cene dela pa lahko za vaš primer kar predpostavite, da stane enako kot material (torej končna cena vsebuje cca. 50 % materiala in 50 % dela). [Rajko]

Moč radiatorja je v osnovi dobljena kot vsota dveh vrst toplotnih izgub, ki jih je pozimi treba pokriti, da v prostoru vzdržujemo konstantno temperaturo. Prva se nanaša na transmisijski del (kar vam uide skozi stene, strop, okna, vrata) druga pa na prezračevalni del (zamenjava zraka). Transmisijski del določimo kot vsoto produktov površin, toplotnih prehodnosti in temperaturnih razlik za posamezne stene oz. gradbene elemente, drugega pa glede na spontano in namerno prezračevanje. Zraven se upoštevajo še korekturni faktorji glede na lego prostora, ki mu računate toplotne izgube, glede na lego objekta (vetrovna, zaščitena,…). Seveda se pri upoštavanju temperatur upošteva tudi lokacija objekta (zunanja projektna temperatura).
Kot vidite je za določitev potrebnih kar nekaj podatkov, bistveni pa se predvsem nanašajo na sestavo zidu (vrsta in debelina zidakov in izolacije) ter temperature (želena v prostoru in zunanja projektna), kakovosti vgrajenih oken ter izolacija stropa/strehe.

Transmisijski del si tako precej lahko izračunate sami; površine, kjer izgubljate toploto, izmerite, toplotne prehodnosti si npr. izračunate s pomočjo programa, ki ga dobite na spletni strani www.ursa.si (tudi ročen izračun sicer ni prav kompliciran – če poznate fizikalne lastnosti vgrajenih materialov), zunanjo projektno temperaturo za vašo lokacijo pa si poiščite na naslovu: http://193.2.110.244/mop_pp/mop.exe

Ventilacijski del najlažje določite kot (želeno) število menjav zraka na uro. Za orientacijo si lahko vzamete podatek, da za menjavo 1 m3 zraka na uro in njegovo segretje za 1 st. C rabite cca. 0,34 W (oziroma 300 W za prostor 4x5x2,5 in 35 st. C). Torej cca. 300 W je potrebnih, da pozimi, ko je zunaj -15 st. C v povprečno veliki dnevni sobi enkrat v uri zamenjate zrak (povprečje naj bi bilo vsaj 0,7 menjave/h – higienski minimum).

Dobljene izgube pomenijo moč, ki jo mora radiator oddato sobi, da bo ta držala notranjo želeno temperaturo, ko bo zunaj zunanja projektna (npr. – 16 st. C). Če boste radiatorje ogrevali s temperaturo nižjo od 90 stopinj, morate radiator še ustrezno povečati (tabele proizvajalcev), kajti moči radiatorjev so podane za navedeno temperaturo (oz. sistem 90/70). [Rajko]

Temelji morajo biti zadostno togi in v predelu prehoda iz trdega terena na mehk teren pravilno armirani, za kar vam mora statik popraviti statični račun za navedeni objekt. [Misel d.o.o.]

Če je zračni kanal med prvo in drugo plastjo desk (zgoraj pri slemenu) dobro prezračevan, potem lahko računate na to, da bo del vlage, ki ga boste spustili iz stanovanja, lahko šel ven brez zadrževanja in povzročanja škode. Uporabite lahko torej PVC folijo ali pa tudi kakšno drugo parno oviro (Sd cca. 2 m). Špranje (fuge) med spodnjo plastjo desk bodo namreč zadoščale, da bo del vlage lahko 'potoval' skozi izolacijo in sekundarno kritino do zračnega kanala, kjer se bo potem odvedla ven. Izolacijo lahko torej res potisnete vse do desk.
Če boste zunanje stene znotraj obložili z mavčno kartonskimi ploščami in pod njih namestili še izolacijo, potem morate tudi tu namestiti parno oviro. Spet bo zadoščala taka, ki ima Sd cca. 2 m (PVC ima praviloma več in torej 'diha' slabše).
[Rajko]

Glede same nosilnosti je obodna stena deb. 20 cm zadostna. Postavljajo pa se vprašanje npr, kolikšne bodo široke notranje okenske police, ali pa, kje bo locirano okno če boste montirali zunanjo roletno škatlo, ipd.... [Misel d.o.o.]

Vzrok je običajno prehitra gradnja in/ali napačna izvedba. Lahko je krivec že napačna montaža samih plošč ali pa pozneje slabo oz. nepravilno bandažiranje. Tu so namreč pomembne 'malenkosti', ki jim marsikateri obrtnik v naglici ne posveča dovolj pozornosti...
Možne so tudi razpoke zaradi nenadne preobremenitve prostora z vlago, ipd... [Rajko]

Instalacije so lahko položene med izolacijo, lahko pa so celo pod njo. Če boste npr. oblagali mansardo z mavčno kartonskimi ploščami, potem obstaja možnost, da parno oviro in izolacijo namestite nad kovinsko podkonstrukcijo. V tem primeru vam je za instalacije na voljo ves prostor, ki ga sicer zaseda le podkonstrukcija (najmanj 3 cm). Lahko pa sicer tudi ta prostor porabite za izolacijo in instalacije. [Rajko]

Podrobnejšo razlago o suhomontažni izdelavi podstrešja si lahko ogledate v Knaufovem tehničnem listu, ki ga najdete v prodajalnah z gradbenim materialom in tudi na njihovi spletni strani (http://www.knauf.si/2_2_4_1.shtml, http://www.knauf.si/pokazidoc.asp?datoteka=pdf/d61.pdf). [Rajko]

Problem pri varjenju hidro izoalcije pozimi je ta, da pri manjši temperaturi okolja- zraka v okolici, ne morete dovolj segreti hidroizolacijske trakove. Potrebno temperaturo za segrevanje preverite pri dobavitelju hidro izoloacije.b [Misel d.o.o.]

Imamo enak problem, odločili smo se za suhi estrih. [suzana]

Da ne bi izgubljali višine v mansardi, bi bilo smiselno del izolacijopoložiti med stropnike (na podkonstrukcijo), nad stropniki pa bi sledil drugi del izolacije in estrih. Če želite, da bi bili stropniki spodaj vidni v celoti, morate na zgornji strani stropnikov pripraviti leseno obitje (slepi pod), na katerega sledi parna zapora, toplotna izolacija in estrih. [PeG podatkovniki]

Obstaja več vrst lesnih vlaknenk – pač za različne namene.
Take, ki so namenjene kot sekundarna kritina (npr. Celit 4D, Agepan DWD), ne potrebujejo nobene dodatne folije. [Rajko]

Svetujemo vam, da se za odgovor obrnete na podjetje Schiedel (g. Aleš Pečak, 041/767 826), ki ima izkušnje z reševanjem takih problemov. [PeG]

Kak kmet, ki ima precej izkušenj z lesom vam bo gotovo svetoval, da je za les za ostrešje bolj od vaših predlaganih rešitev pomembno, kdaj je sekan ter način in čas sušenja. Če je to tako, kot mora biti (prava luna, pravi mesec,...), naj z njim ne bi bilo težav in ga tudi zaščititi ni treba. In verjemite, da to ni daleč od resnice.
V nasprotnem primeru pa je seveda pomembno tudi oz. predvsem o kakšni zaščiti je govora. Vi bi očitno les prav namakali v impregnacijsko raztopino.
Sam npr. poznam zaščito od Belinke (Belbor), ki je denimo namenjena za suh les. Ampak dandanes krovci radi na strehe dajejo svež les (v naglici potrošniške družbe in hitre gradnje ni časa za sušenje) in tak se seveda tudi bolj krivi in poka. In tudi impregnacija takega lesa je sporna.
Mislim pa, da vam z impregnacijo ni treba pretiravati – če imate namreč toliko časa, da bi vam lahko še pol leta 'teklo' iz lesa, ga imate tudi toliko, da boste les kakovostno posušili. Tudi včasih ga niso nič posebej impregnirali s kemičnimi pripravki, ampak so le upoštevali naravne zakone – pa ima marsikatera 100 let stara hiše še vedno zdravo ostrešje.
Kakšno informacijo več o pravilni pripravi lesa za ostrešje oz. naravni zaščiti morda lahko dobite na info@pmd-golob.si
[Rajko]

Možno je oboje.
Vsekakor vam priporočam uporabo impregniranih (zelenih) mavčnokartonskih plošč, ki so bolj obstojne v vlažnih prostorih. V vsakem primeru računajte na to, da bo prostor (kuhinja) nadpovprečno vlažen in zato predvidite zanesljivo prezračevanje (lahko je to tudi učinkovita napa). Če se boste odločili za izolacijo med podkonstrukcijo, potem morate na notranjo stran toplotne izolacije namestiti še parno oviro, ki bo preprečevala kondenzacijo vodne pare v izolaciji. Glede na to, da je zid iz betonskih votlakov in neizoliran in da bo šlo za kuhinjo, se boste plesni v kotih le stežka izognili. Zdravilo proti plesni je jasno – čim manj hladen zid in čim manj vlažen zrak. Kaj vam je lažje doseči pa boste morali presoditi sami. Smola je, da se ob namestitvi notranje izolacije s parno oviro ti dve zahtevi izključujeta in je zato recept spet znan – zračenje... [Rajko]

Vlaga v vašem stanovanju je prevelika. Zdaj poleg rednega zračenja, s katerim znižujete notranjo vlago, žal ne morete več storiti kaj dosti. Lahko npr. kupite higrometer in na ta način kontrolirate prezračevanje oz. nadzirate relativno vlago - glavnega povzročitelja kondenza.
Dejstvo je, da je okno oz. rob stekla najhladnejše mesto v prostoru in ker je vlaga v prostoru visoka, je to hitro dovolj, da se tam začne nabirati kondenz. Včasih do tega ni prihajalo, ker prostor za paro ni bil tako močno zaprt in je nekaj vodne pare vseeno lahko ušlo skozi zid/strop ali pa jo je absorbiral les. Natanko to je glavni razlog, da tudi tule na forumu redno opozarjamo pred vgradnjo 'premočnih' parnih zapor. Prostor potem namreč nič več ne diha, kar pa je velik minus, če upoštevamo, da človek pravzaprav neprestano odvaja vlago. Položite roko k hladnemu steklu ali jo dajte za nekaj sekund v prozorno PVC vrečko, pa boste videli... [Rajko]

Najboljša izbira bo najbrž 19 mm debela izolacijska cev iz armacella (včasih znan pod imenom armaflex). Praviloma jo dobite v trgovinah z instalacijskim materialom, res pa je, da jo boste morda morali naročiti. Po mojih izkušnjah običajno držijo le debelini 9 in 13 mm, ker ljudje pač te kupujejo največ. Sicer pa te vrste izolacijo trgovini v mojem koncu dobavlja veletrgovina Veto (01/580 91 00) iz LJ. [Rajko]

Najbrž si posameznih delov obstoječih lukenj najbrž ne predstavljam 100% pravilno, ampak bom vseeno poskusil odgovoriti; 10 cm luknjo bi sam zapolnil s cementno malto in na fino zgladil z mivko ali gladilnim kitom (pač odvisno, kako groba je sosednja površina – da se čim manj vidi razlika v gladkosti). Z mavčno kartonsko ploščo se sam ne bi lotil takega 'flikanja', kajti stik med masivnim zidom in bandažirano gips ploščo bo rad pokal. Podobno vam svetujem tudi z zapolnitvijo lukenj pri okenski polici; če ne morete/nameravate pokriti cele površine naenkrat (v enem kosu), gips ploščo odsvetujem. Poliuretansko peno pod polico pa odrežite in morda celo naredite nekaj mm luknjo (kanal), katero boste lahko zapolnili z neko maso. Lahko je to npr. akrilni kit lahko pa tudi mavec. [Rajko]

V poduk naj vam povem , da masa ubija zvok. Zato ne uporabljajte zaprt zrak v tem primeru. Tudi polna opeka je boljša kot votla. [Misel d.o.o.]

Vztrajnostni moment (ki v tem primeru predstavlja nosilnost) se povečuje s tretjo potenco višine špirovca, kar računsko pomeni tisto, kar že vsi vemo – nosi itak višina špirovca in ne širina. Vsi vemo, koliko nosi npr. 16 mm debela in npr. 3 metre dolga deska, če jo med dve podpori položimo po širši strani – skoraj nič. Če pa jo obrnemo za 90 °, po boste lahko nanjo postavili marsikaj (če se le ne bo prevrnila). Enako velja pri špirovcih; nosi itak višina, širina pa naj bo taka, da bo ostrešje stabilno in mislim, da bo za ta namen tudi 12 cm dovolj. Predlagam torej dimenzijo 12/20. [Rajko]

Glede na izpostavljenost hiše burji, bi vam predlagal termo omet, ki je sicer slabši izolator, kot npr. lamele iz kamene volne proizvajalca Termo iz Škofje Loke, je pa termo omet dosti bolj odporen in kompakten.Za nadalnje informacije lahko pokličete na 031 489 508 [robi]

jaz bi dal kakšen kmečki leseni pod, hrast, oljen in ščetkan. če nočeš razdirati tal, lahko kar čez položiš, če kakšnega tanjšega kupiš (0,95mm, Tilo, Parador, Astra Chemo). Deske so široke in trde, imajo tudi stranski utor in pero, tako da se dobro skupaj drži in minimalno poka. laminata ne dajaj v staro hišo, bo preveč plastično delovalo. najbolje, da položiš z lepljenjem. [gurtl]

Če želite čim večjo paroprepustnost barve lahko uporabite tudi Jupol, le da bi vam odsvetoval predhodni premaz z akril emulzijo (ki ga Jub sicer priporoča). Akril emulzija je pač plastifikator in naredi (sicer zelo tanek a zelo neprepusten film). Uporabite kvečjemu kak drug (paroprepusten osnovni) premaz za boljši oprijem, čeprav večina pleskarjev pravi, da ta običajno sploh ni potreben. Najbrž bosta tudi brez emulzije zadoščali dve beljenji, če pa bo slučajno vseeno prekrivanje preslabo, pa bo po tretjem zagotovo vse prekrito. [Rajko]

Vsekakor ti priporočam vgradnjo cevi v steno. Predstavljajo minimalen strošek , mašino pa lahko kupiš kadarkoli. Če se ne moreš odločiti kateri proizvajalec je v redu in soliden .... vsi prodajajo iste oz podobne cevi in vtičnice z istim premerom. Tako je vseeno od koga kupiš cevi. Vgradiš jih lahko sam. Jaz imam kar cevi za kanalizacijo, je pa problem ker niso antistatične in me včasih malce strese v roko (kot pri avtu). Najbolj pomembno je da kupiš solidno mašinco za ustrezen denar. V glavnem prodajajo italijansko robo z enoletno garancijo in omejitvijo sesanja na pol ure zaradi pregretja. Kolega mi je predlagal sesalno enoto belgijskega porekla z Ametecovim asinhronskim motorjem s 5letno garancijo. Imam tudi mail kontaktne osebe ki prodaja te monstrume pri nas: css@pitea.si. Iz svoje izkušnje ti povem da zadeva res vleče kot nora brez časovnih omejitev in to za ceno 150 jurčkov.
Skratka, če si v fazi renoviranja ali zidave pred estrihi toplo priporočam.

lp
Brane [Brane P.]

Ni potrebno ukrepati. Stene naj se pod streho dobro presušijo na zraku, preden jih oblečete v fasado in omet ter tako ne boste imeli nobenih težav zaradi vlage. [PeG]

Morda boste lahko kaj koristnega izvedeli na naslednji povezavi:
http://www.sapo-sp.si/ [Rajko]

Jubolin je narejen na akrilni osnovi in ni tako paroprepusten kot fina masa za obdelavo plošč, ki je izdelana na mavčni osnovi. Če gre za vprašanje paroprepustnosti, potem se akrilne materiale praviloma odsvetuje. Plošč načeloma sploh ni treba celih premazati s fino maso. To se v praksi praviloma počne le z enim ciljem – izdelati čim bolj natančno oziroma ravno površino, ki ob stranski svetlobi ne bo kazala majhnih neravnin – običajno stikov plošč. Mavčno kartonske plošče so namreč izredno ravne in se zato ob neugodnem vpadu svetlobe (od strani) vsaka neravnina hitro opazi. Stike med ploščami pa je brez premaza celotne površine težko izdelati tako lepo (ravno), da se ti stiki ne bi opazili. To k sreči lahko pravočasno preverite sami – neposredno k površini (steni, stropu) postavite močno luč (reflektor) in si od strani poglejte, kako padajo sence. Če neravnin ni, potem je površina dovolj kakovostno pripravljena in je ni potrebno gladiti s fino maso, ampak jo lahko le premažete s paroprepustnim temeljnim premazom in (vsaj dvakrat) pobelite z barvo. Če pa opazite neravnine, pa se jih pač 'popravlja' s fino maso in brusi. Lahko tudi celotno površino. V tem primeru potem temeljni premaz ni potreben. Za fino izravnavanje vam priporočam uporabo Rigipsove fine mase Pro-Fin mix, ki je izdelana na mavčni osnovi in je tudi lažja za uporabo kot Jubolin kit.
Nekateri pleskarji pa v primeru, da s fino maso ne boste premazali celotne površine plošč namesto osnovnega paroprepustnega premaza površine kar takoj belijo (npr. z Jupolom). V tem primeru je potrebno trikratno beljenje, od tega se prvič dela z bolj razredčeno barvo.
[Rajko]

Odvisno od vrste uporabljenega lepila. Za bolj točne nasvete bi se obrnil na parketarje. Poskusite npr. na http://www.parketarstvo.com/ [Rajko]

Najbolj idealno bi bilo imeti zaključena vsa notranja in zunanja dela (tlaki,keramika,beljenje sten,fasada,cokel....),ker se vrata samo privijačijo na steno.Vendar v praksi to ne gre,zato moraš dobro preračunati vse višine pred naročilom vrat (višina kompletnega tlaka,debelina notranjih ometov,debelina izolacije in zaključnega sloja na špaletah,prekladah...),da potem ni problemov. lp Mare [Mare]

Glede na to, da tudi Bramac oglašuje, da so njihovi betonski strešniki primerni za strehe od 15 ° naklona dalje, vam svetujem, da se obrnete na tehnično službo posameznih izdelovalcev in vam bodo najbolje svetovali. Pokličite npr. Tondach (02/58886009 ali Bramac (080/2030). Načeloma pa je res, da se za najmanjše naklone največ uporablja pločevinasta kritina – le da vaša še sploh ni med najbolj položnimi. Pokličite in se domenite za (praviloma brezplačen) obisk svetovalca, ki vam bo na podlagi vaše dejanske situacije najbolje znal svetovati. Mislim pa, da bi (seveda ob uporabi primerne sekundarne kritine) 18-19 ° morda celo res šlo še tudi z opečnato kritino. [Rajko]

Vaše vprašanje je precej nerazumljivo oz. nedoločeno. Očitno bi radi obnovili 50 let staro hišo in to je več ali manj vse, kar veste. Žal bo za bolj konkreten nasvet treba povedati več; ni npr. jasno, kakšno rezanje sten imate v mislih? Zaenkrat le tole; običajno se obnova stare hiše pričenja z zamenjavo oken in pozneje izdelavo zunanje izolacije (fasade). Če bi radi na novo naredili notranje omete, potem se pred fasado izdela še te (da se pred novo fasado posušijo). Za vaš primer bi najbrž bolj prišli v poštev klasični ometi, mavčno kartonske plošče pa le v primeru, če bi stene izolirali od znotraj (kar se načeloma sicer odsvetuje, ampak glede na to, da ne boste edini lastnik nepremičnine to ni izključeno kot edina možnost), kajti v tem primeru je potrebna parna ovira, ki se v kombinaciji z mavčno kartonsko (ali leseno) oblogo enostavno izvede. Kar pa se vlage tiče pa bo najbrž problem rešen šele s kakovostno izolacijo sten (brez toplotnih mostov) in prezračevanjem. [Rajko]

V informaciji imaš navedene vse pogoje katere moraš izpolnjevat če hočeš graditi. Sedaj pojdi k ustreznemu projektantu da ti izdela lokacijsko dokumentacijo. Izdelano potrdiš na svoji upravni enoti. Nato pr projektantu naročiš projektno dokumentacijo plačaš vse stroške izdelave ter soglasij. Vse to neseš zopet na upravno enoto tu ti izdajo račun za plačilo komunalnega prispevka. Ko ga plačaš so ti dolžni izdati dovoljenje za gradnjo (enotno gradbeno dovoljenje) mislim da je rok za izdajo le tega če je vse O.K v roku 2 mesecev po vložitvi in plačilu. Potem počakaš na pravnomočnost dovoljenja in začneš z deli na terenu najkasneje v roku 2 let, ker ti po tem roku dovoljenje zapade če ne začneš z deli.
Tako sem jaz prišel do svojih papirjev leta 2004. [Marko]

Glede tega pa tako... Preden prekitaš stene moraš odstraniti staro barvo iz zidov. Praviš da bi rad stene zgladil z jubolin kitom. Jubolin kit nanašaš z jekleno gladilko, ko je suh ga zbrusiš.
Kar pa se tiče apnene malte pa jo naneseš z gladilko ki je lahko plastična ali kovinska. Preden se čisto posuši pa rabiš čopiš, vodo in stiropor. S čopišem pošpricaš malto in s stiroporjem s krožnimi gibi narahlo zagladiš. Seveda bo lepše če stiropor na strani s katero boš zaribaval ni poškodovan. Prej ga zgladi na gladki površini, kot je na primer gladka miza. Upam, da sem ti kaj pomagal s tem. [Mariborcan]

Tudi mene bi zanimal tikov les: [janez]

izberi najlepše [katarina]

Vaš opis situacije ni dovolj jasen; kaj je mišljeno kot 'lesena stena iz iverice 1,5 cm'? Če je to res zunanja 'stena', potem jo bo vsekakor treba "preuredit". Kako, je seveda najbolj odvisno od vaših zahtev/želja/možnosti. Ob izoliranju predvsem ne pozabite na namestitev parne ovire na toplo stran izolacije (praviloma takoj za notranjo oblogo in pred izolacijo). Možnosti, kako in s čim izolirati je pa veliko in o njih smo tule že precej govorili. Malo pobrskajte po arhivu. [Rajko]

Na vaše podatke ni mogoče podati odgaovora; saj ne vemo kvaliteto temeljnih tal - zemljine, na kolikšno razdaljo so ti temelji postavljeni /ali so samo po obodu ?/ vrsta gradnje novega objekta /masivna stavba, montažna,.../
Svetujem vam, da se obrnete na bližnjega statika. [matija]

Spoštovani! Statika gradbenih konstrukcij je zelo resna veda, ki mora poskrbeti, da številni raznovrstni objekti, ki si jih ljudje zamislimo, prenesejo raznotere obremenitve in obtežbe. Pri tem je ob izračunih potrebno upoštevati številne parametre, ki odločajo o obliki in načinu ojačitve konstrukcij. Zato na tako splošno in približno vprašanje, kot ste ga zastavili, ki nenazadnje postavlja to vedo v zelo podcenjevalni položaj, ni mogoče dati resnega strokovnega odgovora, ki bi vam bil v pomoč. Za resno analizo si je potrebno ogledati teren in geološko sestavo tal, preveriti kvaliteto obstoječih temeljev, preračunati obtežbe zaradi bodočega objekta, .... Svetujemo vam, da povabite k sodelovanju strokovnjaka. [PeG]

Žal nam v mesecu dni od vašega vprašanja ni uspelo pridobiti konkretnega podatka - vrsto praktičnih izkušenj o preverjanju, pa zaenkrat nobenega predpisa. Poskušali bomo še naprej. [PeG]

S tripotnim ventilom s termostatsko glavo, kjer nastaviš želeno temperaturo ogrevalne vode v dovodu talnega ogrevanja. Dovod vroče vode do ventila je iz povratne, ki prihaja iz radiatorja (npr. cca. 60 °C), odvod iz ventila gre v talno ogrevanje (33), tretji krak pa je povratek iz talnega ogrevanja (28). Tak ventil je med obratovanjem seveda skoraj povsem zaprt (spušča recimo okrog 10% vroče vode, ostali delež se neprestano vrača tista iz talne veje). [Rajko]

Za podrobnejše informacije lahko pokličete 031489508 [Robi]

Ni potrebno. [Rajko]

Detajle in podrobnejšo razlago o podkonstrukcijah za mavčno kartonske plošče si lahko ogledate na tehničnih listih, ki so na voljo na www.knauf.si. Dobite pa jih tudi v nekaterih specializiranih trgovinah s tovrstnim gradbenim materialom, kjer so ponekod tudi postavljeni primeri posameznih podkonstrukcij z oblogami. [Rajko]

Detajle dobite pri opekarnah, ki ponujajo tovrstne izdelke. Prednosti: manj opaževanja, prijetnejša klima v prostorih (manjša nihanja temperature), .... Slabosti: večja debelina stropne plošče, "donenje" ob hoji po taki plošči, cena?, ... [PeG]

Je smiselno in tudi možno. Plošče iz izolacijskega materiala lahko na strop pritrdite mehansko (vijaki, podkonstrukcija in obloga) ali kemično (z lepilom - enako kot se lepi izolacijska fasada). [Rajko]

Običajno se zaradi nevarnosti kondenzacije zidu iz porozne opeke ne 'oblači' z dodatno plastjo izolacije (volna, stiropor), ampak se fasado le omeče s termoizolacijskim ometom in zaključnim slojem. Kaj je dovolj, je pa v tem primeru bolj ali manj stvar posameznika; predpisom zadošča že 38 cm porotherma. Se pa plast (ali dve) izolacijskega ometa seveda svetuje. [Rajko]

Ugodna mikroklima ni v prvi vrsti odvisna od vrste kritine. Tudi tegola pa omogoča izvedbo strehe, pri kateri se da preprečiti poletne vročinske udare. Za več podrobnosti o vaših dilemah pa se lahko obrnete na uvoznika: http://www.lespatex.si/ [Rajko]

Svetujemo vam izkop in sanacijo izolacije sedaj, ko lahko to izvedete še dokaj enostavno. [PeG]

predlagamo zasutje nad ab ploščo kleti z vsaj 1 m zemlje. Ab plošča in stene morajo seveda biti ustrezno še toplotno in tudi hidro izolirane. [misel d.o.o.]

To so posebni "prefabricirani" elementi. Pri nas jih nudi npr. podjetje SCHÖCK, Prevalje, tel: 040/652 113, pa VELOX, ... kjer boste gotovo dobili tudi detajle. [PeG]

Za zatesnitev starejših oken obstaja nek podjetnik,ki naredi v okna utore v katere se mislim da vstavi silikonsko tesnilo(poglej po netu ali na kakšnem obrtnem ali podobnem sejmu).V roletnike pa glede na razpoložljiv prostor vstavi izolacijo iz stiropora ali kamene volne. [Marko]

Odvisno, kaj bi radi dosegli z zaključno obdelavo. Običajno je izredno težko zagotoviti popolno ravnost bandažiranih spojev brez tankega kitanja cele površine. Zato se običajno na površinah, ki niso v celoti prekitane, ob stranski svetlobi opazi stike mavčno kartonskih plošč oziroma mesta bandažiranja. Če vas to ne moti, potem kitanje ni potrebno in zadostuje temeljni premaz in vsaj dvakratno (običajno pa trikratno) beljenje. V primeru, da pa celo površino prekitate, pa temeljni premaz ni več potreben in lahko fino zglajeno površino takoj pobelite. [Rajko]

Običajno je polica res nekaj cm daljša od (vidne) širine vgrajenega okna. Koliko, je pa odvisno tudi od drugih parametrov; lahko npr. sega do roba okenske obrobe... Granitne police, ki so najbolj običajne, gledajo čez fasado cca. 4-5 cm in od tega je približno na polivici zareza, ki preprečuje odkap vode s police po fasadi. Kako z alu policami ne vem, ampak najbrž so dimenzije podobne... [Rajko]

Ni povsem jasno, za kakšno montažno opečno konstrukcijo gre. Če je zaenkrat konstrukcija brez vsakršne PRAVE izolacije (mineralna volna, stiropor, ipd), potem o 'določeni' izolativnosti take konstrukcije zaenkrat pač ne more biti govora, saj ta zelo verjetno predstavlja večjo (slabšo) toplotno prehodnost, kot jo bo po sanaciji dala že samo 4 cm debela izolacijska obloga. Pa to navedeno debelino vzemite le kot primer za lažjo primerjavo. Danes se strop proti neogrevanemu prezračevanemu podstrešju izolira z najmanj 15 cm izolacije (če dejanska situacija ne dopušča več), če pa je možno več in še zlasti če prostor nad ploščo ne bo pohoden, pa se priporoča 25 cm. Tovrstna izolacija je namreč poceni, izvede pa jo lahko praktično vsak. Parna zapora (ovira) je potrebna v primeru, da je obstoječa konstrukcija preveč paropropustna (za to oceno pa je potrebno bolj natančno poznati njeno sestavo) in bi nad njo prišlo do kondenzacije. Če bo prostor nad izolacijo odprt oz. prezračevan, bi vam namesto parne zapore raje svetoval parno oviro (Sd= cca. 2 m). Ta pa mora biti seveda nameščena zrakotesno in pod izolacijo, da omeji vstop pare v nadaljnjo konstrukcijo. [Rajko]

Odvisno od izvedbe in projekta. Ogrevalni sistem seveda ni sam sebi namen, ampak mora ustrezati potrebam objekta po ogrevanju. Te pa so v največji meri odvisne od izoliranosti stavbe. Če je ta nova, potem bi bila res škoda, če ni oz. ne bo zgrajena tako, da bo njena potreba po toploti majhna. In če bo majhna, potem se načeloma da že le s talnim ogrevanjem pokriti vse toplotne izgube. Talno ogrevanje je nizkotemperaturni sistem ogrevanja, saj se z njim lahko grejemo že s temperaturo vode pod 35 ?C. In to je temperatura, ki se jo večji del ogrevalne sezone in v nekaterih delih Slovenije res da doseči že le z energijo sonca. Ne pa vedno in v celoti (za pokritje vseh izgub). Sanitarna voda in radiatorsko ogrevanje zahtevata višje temperature (npr. 55 ?C) in samo s soncem zagotovo ne bo šlo. Lahko pa sončni sprejemniki predgrejejo vodo kotlu, ki jo bo potem dodatno leše dogrel do želene temperature. Zavedati pa se morate, da mora biti tak sistem pravilno sprojektiran in izveden. Od izolacije, ogrevalnega sistema in hranilnika toplote do kakovostnih sprejemnikov sončne energije, ki bodo za ogrevanje pozimi morali imeti dober izkoristek tudi v tem najmanj prijaznem delu leta (vakuumski). [Rajko]

Ali je za to potreben poseben aparat? [Matjaž]

Lansko leto oktobra je bila cena cca 6 jurjev. Bolj se ti splača če si "mašin" po kakih vezah sposodiš in cesto sam prevrtaš. [Boštjan L.]

Smreka je premehak les za vašo načrtovano uporabo.
Obrnite se na uvoznikeoz. prodajalce za zunanje lesene podove v Sloveniji, ki jih je kar nekaj. Pobrskajte po internetu. [matija]

Najboljše izvedbe ni. Je le bolj ali manj primerna za posamezne zahteve. Te pa so lahko zelo različne; od bolj protipotresnih, bolj protipožarnih do bolje toplotno izoliranih in nenazadnje najcenejših... Ne vem, kje 'sedaj vsi delajo strešno ploščo'. Kjer živim sam, je ravno obratno – ne dela je skoraj nihče.
Kar pa se menjave špirovcev tiče, se vam je (seveda ob pravilni izvedbi!) ni treba bati. Temeljni (leseni) del ostrešja je običajno trajnejši od številnih elementov pod njim in je zato bojazen, kako boste kmalu morali zaradi menjave ostrešja podirati cel strop v mansardi, odveč.
[Rajko]

Če je res potrebno, ne vem, ampak meni so jo. Kakšno, katero in točno zakaj, pa ne bi vedel. Bila pa je ena nemška zadeva... Povprašaj pri izdelovalcih estriha. Ni vrag, da ne bi kateri kaj vedel o tem.
In ja, stvar morda res deluje – meni v prvi ogrevalni sezoni, ko še ni bilo nobene talne obloge, ni estrih nikjer niti malo počil. Pa sem normalno ogreval zaradi drugih del v stanovanju čez zimo.
[M.]

Klasična rešitev je betonska plošča (v naklonu), premaz (ibitol), hidroizolacija (izotekt), naklonski beton (estrih), keramika.
Vendar nove tehnologije ponujajo še boljše kombinacije z novimi tesnilnimi materiali, ki zagotavljajo kvalitetnejše rešitve tega, za objekt dokaj delikatnega elementa. Pozanimajte se pri ponudnikih kot so npr. Cinkarna, Mapei (izdelek Mapelastic), Chemo in posredovali vam bodo tehnične reštve z njihovimi materiali ter s skicami detajlov. [PeG]

V vsakem primeru je za bivalno mansardo pod izolacijo nujna vsaj parna ovira, če že ne zapora (odvisno od paroprepustnosti plasti nad izolacijo). Tudi če nameravate strop izolirati s tervolom, to tega dejstva ne spremeni, saj je paroprepustnost kamene volne in celuloze praktično enaka. Vlagi v toplem zraku bivalnih prostorov je namreč pri prehodu skozi plast izolacije treba otežiti pot (ovira) ali jo povsem zapreti (zapora), ker je bo v nasprotnem primeru z ohlajanjem preveč in bo v plasti izolacije prišlo do kondenzacije. Pri vas namreč nadaljevanje poti vlagi zaradi strešne lepenke ne bo mogoče. S pojavom kondenza pa pride seveda do mokre izolacije, ki močno izgubi svojo izolacijsko sposobnost in se je tega zato nujno treba izogniti.
Če bi lahko zagotovili 100% zrakotesnost močne parne zapore (alu folija) in imate suho ostrešje (sušeno na zraku več let), potem načeloma vlaga nima od kod priti v plast izolacije med strešno lepenko in parno zaporo in bi torej lahko šli z izolacijo vse do desk. Ker pa takega primera v praksi praktično ni (številnim izvajalcem je zrakotesnost žal španska vas), je min. 2 cm debela plast zraka nad izolacijo priporočljiva, da se morebitna vlaga tu lahko izloči. Seveda je potem nekje zgoraj potrebno to režo odzračevati.
Problem z zadostno količino izolacije (cca. 20 cm) in hkrati brez spuščanja stropov v prostor žal v vašem primeru ni več rešljiv. Natanko to je tudi razlog, da se danes priporoča vgradnja celotnih sistemskih rešitev, saj so, kot vidite na lastnem primeru, elementi med seboj povezani in vsak material z vsakim pač ni kompatibilen. [Rajko]

Ne. Ta rešitev ne bo zdržala. Brez estriha, ob opisani podlagi, ne bo šlo. [PeG]

Potrebno je narediti t.i. 'drsni stik'.
Pred montažo plošč na mesto na ometani steni, na katerem se bo suhomontažna stena stikala z ometano, nalepimo samolepilni trak, ki naj sega čez rob suhomontažne stene. Nato pritrdimo ploščo in stik zafugiramo do samolepilnega traku ter na koncu vidni del traku odrežemo. Na ta način nastane na mestu spoja kot las tanka razpokica, ki pa se ne bo širila in bo praktično nevidna.
[Rajko]

Podporni stebri morajo biti po pravilu vsaj 28 dni. Ponavadi se pa jih po 14 dneh odstrani, vendar še vedno pusti 1 vrsto stebrov, mogoče bolj na redko, v sredini razpona plosce, to je tam, kjer bo največji poves. Če se betonira še kakšna ab plošča nad to etažo je potrebno podpreti tudi spodnjo ploščo pri betoniranju zgornje. [matija]

Moje mnenje je da ni dobro uporabljati dimnika za več uporabnikov hkrati.Pri vas je situacija sicer malo drugačna pa je možen kakšn kompromis.Ker bi uporabljali zunanji kamin le poleti notranjega pa pozimi je zelo uporabna rešitev zapiranja lukenj še posebno pri kaminskih dimnikih kjer mora biti vlek brezkompromisen.Verjetno bo treba tudi poleti zapreti gornjo luknjo! Kako? [sam]

pri izvedbi morate vedeti kakšno vrsto toplotne izolacije boste vgradili. Pri npr kaširanem stiroporu, boste lahko hidro izolacijo "švasali" po stiroporu. Parna zapora pod stiroporom pa je tockovno varjen bitalbit Al (vrsta izotekta). [matija]

O ekstrudiranem polistirenu brez betonskega estriha smo pred kratkim tule že govorili. Malo pobrskajte po arhivu.
Morda bi kazalo razmisliti o suhem estrihu: http://www.knauf.si/2_2_1_2.shtml
[Rajko]

Pozdravljen!

Jaz in moj partner sva imela isti problem. Do še pred kratkim sva razmišljala, da jo bova zgradila...No sedaj pa sva prišla do dogovora, da ne - NE BOVA JE GRADILA!!!

Zakaj? Preprosto!

Če začneva že samo z izračunom. Najina kvadratura je prav takšna, kot tvoja; če se odločiva, da kleti ne delava, lahko z tistim denarjem zgradiva že skoraj prvo nadstropje- pritličje.

Imava tipski načrt, ki sva ga dala malo predelati, tako da sva na zunaji strani obstoječih gabaritov pridobila prostor 1,3m x 3,2m, kar nama zadošča za kakšno orodje oz. kosilnico. Če ti le-to ne zadošča, lahko že samo z lokacijsko informacijo zgradiš preprost-enostavni objekt v veličini 30 kvadratnih metrov ( v najinem primeru - bo to zunanja garaža, ki pa jo bova hkrati izkoristila za teraso pokrito z ploščicami!!

No tu pa je še seveda tisti nezaželen prispevek za kvadraturo, kar ti avtomatsko prinese dodatni strošek, če se za klet odločiš, da ne govorimo o svetlobnih jaških, kletnih oknih, hidroizolaciji, elektro in vodnih inštalacijah, urejanju sten in tal, ploščic,....

Po lastnih izkušnjah ti priporočam, da se odločiš za pritlično gradnjo ; PRITLIČJe (kuhinja, dnevna, jedilnica, spalnica, otroška, kopalnica, stopnišče), ter
NEIZKORIŠČENO PODSTREŠJE, ki ga ob potrebi naknadno urediš, prišparaš pa pri prispevkih.(prostora pa več kot dosti).

Torej, če imaš okoli dovolj prostora, ti od srca priporočam, da se odločiš za za ODLOČEN NE!

Sicer pa veliko uspeha pri odločanju!

LEP POZDRAV
Katja
[Katja]

Upoštevati je potrebno:
- Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z najvišjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (UL RS 26/02, 54/02)
- Tehnične zahteve za graditev glavnih in priključnih plinovodov in notranje plinske napeljave (http://www.jh-lj.si/energetika )
- Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji (UL RS 66/04)
- Zbirnik komunalnih vodov za obstoječe in predvidene vode
[PeG]

Ab plošča je cenovno ugodnejša od izdelave monta, oz. Norma stropa. Ponavadi je tudi tanjša glede na debelino norma stropa, ki je 14+5 cm. Teža norma stropa s tlačno ploščo je 280 kg/m2, teža 12 cm ab plošče pa 300 kg/m2. Mogoče je norma strop kaj ugodnejši glede gradbene fizike, saj ga ponavadi izvedejo kot strop v hlevih, kjer se "nabere" dosti sopare. [matija]

deset radiatorjev za 200 m2 je malo malo razen ce bo vsak po 5kW, zelo na oko ce noces da te bo skoz zeblo rabis 30 do 40 kW glede na stara okna in izolacijo...041/712 230 [bostjan]

Glede na to, da je dimnik tako kot kotel, ogrevala in regulacija del ogrevalnega sistema, naj ga torej določi strokovnjak, ki določa ogrevalni sistem, t.j. projektant strojnih instalacij oz. na osnovi njegovega projekta projektant dimniških naprav. Takih podjetij in s.p-jev, ki se s tem ukvarjajo pa najbrž ne bo pretežko najti.
Je pa dobro vedeti, da se dimnik po pravilih dejansko določa glede na tip kotla in ne le glede na njegovo moč ali celo le vrsto goriva. [Rajko]

Najbrž. Čeprav se mi zdi, da malo pretiravate; ali z opisom, da imate gosto meglo v prostoru ali pa z vročo vodo, ki jo povzroča. [M.]

Tuš kad je možno vgraditi na dva načina; na klasičen način s pomočjo zidakov ali s pomočjo dveh/treh lesenih lat, ki se privijačijo v steno in na katero se nato nasloni - fiksira tuš kad. Sledi prilagoditev nogic višini - če se še prav spomnim mora le ta biti 17 - 18 cm (v kolikor imate tuš kad z oblogo), zategnitev teh nogic. V kolikor še imate prospekte o načinu vgradnje kadi jih kar poglejte (vsaj Kolpa San jih ima). Tuš kada mora namreč biti ob namestitvi fiksna ne pa da se premika. To kaže na določeno šlamparijo pri vgradnji, kdo ve kako je bila narejena sama vgradnja, verjetno se je pozabilo na nastavitev nogic ali pa so le te bile šlampasto fiksirane. Mojster naj kar lepo popravi tisto kar je bilo slabo. Verjetno si kopalnice res ne delate samo za en mesec. [karli]

Biomasa JE trdno gorivo – torej je govora o eni in isti stvari.
Za izračun potrebne količine goriva je poleg navedenih podatkov potrebno poznati še marsikaj; npr. kakšna so okna, kaj je pod mansardo, kje se ta objekt nahaja, s kakšnim kotlom bi kuril biomaso, itd…
Država načeloma subvencionira nakup kotlov na biomaso (peleti, sekanci, polena), višina pa je v prvi vrsti odvisna od vrste goriva. Letos denarja ni več, subvencija pa je znašala max. 300.000 do 500.000 sit. So pa v razpisu dokaj strogi pogoji (izkoristek, emisije) in marsikateri kotli jih ne dosegajo. Najbrž bo podoben razpis spet prihodnje leto. Povprašate lahko po naslednjih proizvajalcih: FRÖLING, KWB, ATMOS, VW TERM,…
Termoputz je samo izolacijski omet in je cca. 4 krat manj izolativen kot ekspandiran polistiren (stiropor) in je tudi namenjen za drug namen in ne kot edini 'izolator' v konstrukciji. Sicer pa je bilo o tem tule že govora – malo pobrskajte po arhivu. [Rajko]

Samo z zvočno izolacijo v estrihu se v vašem primeru problem hrupa ne bo dalo celovito rešiti, saj se bo zvok širil tudi po stenah in plošči. Celovita rešitev bi bila zvočna izolacija delavnice, kjer bi se tla, stene in strop z zvočno izolacijo ločilo od nosilnih konstrukcij. Če ta izvedba ni mogoča, potem res ostane samo izolacija estriha, ki pa, kot zapisano, ne bo celovito rešila problema hrupa.

Sestava (od zgoraj navzdol):
-pohodni sloj,
-armiran cementni estrih: 10 cm,
-PE folija,
-Toplotna/zvočna izolacija 10 oz. 2x5 cm,
-Obstoječa nosilna medetažna konstrukcija.
[Rajko]

Protikondenzni obrizg na pločevinasti kritini v debelini nekaj cm je premalo za izolacijo bivalne mansarde, zato je strop nad njo potrebno še dodatno izolirati. Parna zapora nad betonsko ploščo praviloma ni potrebna, kajti beton je že sam po sebi dovolj parozaporen, da višje ob pravilni izvedbi ne bi smelo biti težav s kondenzom. Je pa nad izolacijo potrebna (paroprepustna) sekundarna strešna kritina in zračni kanal, ki bosta preprečevala navlažitev toplotne izolacije in izsušitev morebitnega kondenza oz. vlage. [Rajko]

Termovermit je primeren kot estrih za toplotno izolacijo. Ni pa primeren kot zvočni izolator, če estrih ni izdelan kot "plavajoči".
V mojem primeru (sem omejen z višino) nameravam estrih izdelati na sledeči način.
-5 cm stiropora (ali mineralne volne) z obrobo ob zidovih
-5 cm termovermita z mikroarmaturo
-zaključni sloj (parket, laminat,...)
Za več informacij pokličite proizvajalca. Z veseljem svetujejo..
Ali pa izdelate "suhi" estrih (nasuti vermit + plošče (gips ali iverne)

Lp! [Janez]

Hidroizolacije pomojem nima smisla delat. Lepo skoplji luknjo in vlij beton. V bistvu boš naredil nekakšen temelj, ki naj gleda kakih 5 cm iz zemlje. [M.M]

vsekakor ti priporocam da najprej napraviš leseno šablona na katero bos naslonil ali kako drugače pritrdil gips plošče, ce ti ne bi slo pa poklic
041/712 230 bostjan [bostjan]

Za izvedbo ometov je dosti boljše, da so okna že vgrajena zaradi zaključka špalet in montaže polic.
Inf. 031 489 508 [Robi]

Za čim manjši padec tlaka uporabite večji premer cevi (120 mm), ki naj bo čim bolj gladka. Torej bo plastična cev kar prava izbira. Reducirni element uporabite šele na koncu, kajti manjši premer pomeni večjo hitrost in s tem večji padec tlaka (slabši pretok). Če bo cev nameščena kje v neogrevanem prostoru, jo dobro izolirajte (vsaj 5 cm, raje več), da ne boste imeli težav s kondenzom. Pametno je uporabiti tudi protipovratno loputo, da vam skozi cev pozimi ne bo v prostor pihal hladen zrak. [Rajko]

Da, temperatura vpliva in ni dobro, če je pri polaganju prenizka. Ni sicer nujno, da je estrih pri polaganju keramike 'na delovni temperaturi' (kakšen pečar se bo tega celo branil, češ, da se mu lepilo prehitro suši), ni pa tudi dobro, če je prehladen. Temperaturna razlika med polaganjem in obratovanjem pa naj vseeno ne bo prevelika in če bo estrih med delovanjem talnega ogrevanja imel cca. 25 °C, naj ima pri polaganju vsaj 10 °C (raje 15). 'Elastično' lepilo in fugirna masa pač nista vsemogočna in s prevelikimi temperaturnimi razlikami (in posledično raztezki) ne kaže pretiravati. [Rajko]

podložni beton mora biti armiran in sidran v temelje (mozniki iz rebraste armature na vsake 1/2 metra če niste prej pustili sidra iz temeljev), drugače pride do posedka, kar bo opazno. Debelina podložnega betona min. 8 cm. Tampona je zadosti 20 cm, samo naj bo utrjen z lahko gradbeno mehanizacijo (žabo), tako tudi zemljina pod njim. Finalni tlak (keramika, bet. plošče) se postavi na cem. mleko in zafugira stike. [matija]

Zvočna izolacija take medetažne konstrukcije je klasična. Če je to med stanovanji, je zadosti 2 cm toplotne izolacije; npr stiropor. Paziti je potrebno da se napravi plavajoči cementni estrih. To se izvede s tem, da je estrih in finalni tlak dilatiran od sten. Izvede se s stiropornim trakom deb. 1 cm. [matija]

Pri izdelavi prezračevanja se ponavadi cev potegne še cca 10 cm , pod spodnji nivo ventilatorja, oz. rešetke v steni, kjer se izvede lonček. Tam se kondenz zbira in izhlapi. Očitno pri vas izvajalec tega lončka ni naredil. [matija]

Parna zapora (zadostuje tudi parna ovira) bi bila ob opisanem posegu potrebna.
Če je dodatna izolacija smiselna ali ne, pa boste morali presoditi sami – tule vam predstavljam samo ekonomski vidik (ki pa ni edini pomemben za tako presojo). Toplotna prehodnost vaše trenutne konstrukcije je okrog 0,47 W/m2K ob dodatno nameščeni notranji toplotni izolaciji pa bi se zmanjšala na okrog 0,30 W/m2K. Razlika je torej 0,17 W/m2K. Pri temperaturnem primanjkljaju okrog 3500 Kdan bi to pomenilo prihranek okrog 14,3 kWh/m2 na ta način dodatno izolirane površine. Cena teh 14,3 kWh toplotne energije pa je močno odvisna od vašega trenutnega energenta in izkoristka. Če predpostavim kurilno olje in letni izkoristek 70% gre za prihranek 2 l/m2 oz. pri trenutnih cenah 284 sit/m2 na sezono. V kolikem času se vam vložek v ta ukrep povrne, je pa zdaj odvisno le še od cene materiala in izvedbe. Pri tem izračunu je upoštevanih precej predpostavk, ki ne veljajo nujno ravno za vaš primer in razlike so zato možne za več 10% tako v plus kot v minus - pač vsi pomembni podatki niso znani.
Je pa sicer pri takih ukrepih vedno najbolj pomembno vprašanje, zakaj jih želimo izvesti. Če gre le za prihranek pri energiji oz. strošku za ogrevanje, je vsekakor smiselno prej preveriti, če je to v resnici najbolj ekonomsko upravičen ukrep. Morda se vam npr. bolj izplača temeljiteje izolirati strop proti neogrevanemu podstrešju ali zamenjati okensko zasteklitev, itd…
Če pa gre za druge razloge (kondenzacija, plesen,…), potem je seveda treba ukrepati tam, kjer se težava pojavlja.
[Rajko]

Kje kondenz nastaja, boste morali pregledati oz. ugotoviti sami. Imeli smo tudi že primere, ko je iz zrak iz kuhinjske nape ali drugje, zadel ob prezračevalno kapo na skupnem dimniku in tam kondenziral, ter je luža - kondenz s plošče dimnika kapljala po cevi nazaj do rešetke. [matija]

Koliko žic pa je odrezal? [matija]

Odločitev o debelini izolacijskega sloja je v veliki meri prepuščena vam kot investitorju – izolacijska obloga naj bo torej taka, da boste z njo zadovoljni sami. Trenutno veljavnim predpisom boste namreč verjetno (odvisno tudi od oblike stavbe, natančnejše lokacije, ipd) ustregli že samo z eno plastjo termoizolacijskega ometa v debelini cca 5 cm (na ta način bi dosegli skupno toplotno prehodnost okrog 0,45 W/m2K). Seveda pa velja iti korak dlje in hišo bolje toplotno izolirati. Tu pa se vedno pojavi vprašanje – kako oz. koliko bolj. Dejstvo je, da je debelina toplotne izolacije bistven parameter, ki vpliva na toplotne izgube objekta, torej se pri njej ne splača varčevati, saj je to edini del fasade, ki vam vrača vložek. In pri teh ocenah, kaj se komu izplača in zdi smiselno, smo si ljudje različni – še vedno se najdejo ljudje, ki so zadovoljni tudi v neizoliranih hišah, pa taki, ki jih izolirajo s 5, nekateri 10 cm izolacijske obloge in tudi taki, ki jim je je še 20 cm premalo. Kam torej spadate vi?
Konkretno pa bi 5 cm izolacijska obloga (s toplotno prevodnostjo 0,038 W/mK) v vašem primeru pomenila toplotno prehodnost (U) okrog 0,33 W/m2K, 10 cm da U= 0,23 W/m2K, 14 cm pa U= 0,185 W/m2K.
Glede same izbire izolacijskega materiala in zaključnega sloja, pa vam svetujem, da se posvetujete s strokovnjaki iz Goriških opekarn. Vaša opeka je namreč po njihovih podatkih zelo paroprepustna (faktor difuzije vodne pare 2,5) in zato kljub na zunanji strani zidu nameščeni toplotni izolaciji pri običajnih tankoslojnih fasadah skoraj vedno pride do kondenzacije (še bolj kot od izbire vrste izolacije je to odvisno od zaključnega sloja). Običajno se v dovoljenem času kondenz sicer posuši, ob izbiri preveč parozapornega zaključnega sloja pa bi se plast izolacije preveč navlažila, zato je torej potrebno namestiti bolj paroprepustne zaključne sloje (npr. mineralni, silikatni).
V takem primeru se pač dejansko pokaže, da vsaka izolacija oz. fasada in vsaka opeka pač res ne gresta skupaj. To pomeni, da je treba poiskati sistemsko rešitev, ki jo je npr. predvidel proizvajalec opeke oz. sistema (s tem bo morda onemogočeno ali vsaj močno oteženo poljubno izboljšanje izolativnosti z debelino toplotne izolacije) ali pa izdelati t.i. prezračevano fasado. Ta ima neposredno za izolacijsko oblogo še nekaj cm debelo zračno plast, kjer se lahko odvede vlažen zrak, šele za njo pa zunanjo obzidavo/oblogo, ki je vidna od zunaj. [Rajko]

Venec bo nehal kondenzirati, ko bo njegova temperatura višja od temperature rosišča (odvisna od vlažnosti prostora). Obloga zgolj samega venca od znotraj najbrž ne bo dovolj (tudi si ne predstavljam, kako bi to izgledalo), pač pa bo potrebno izolirati tudi še (vsaj) en del zidu zraven. Ker sicer bo toplotni most še vedno kazal 'svoje zobe'.
Glede na toplotno prevodnost YTONG-a in stiropora, pa je za dvig temperature stene seveda bistveno boljša izbira stiropor. Je pa res, da se takih grehov enostavno in brez posledic ne da odpraviti. Notranja izolacija npr. zahteva tudi parno zaporo (oviro). Če pa enkrat kamorkoli pred beton namestite to, potem pa (načeloma) tudi na betonskem vencu in brez izolacije kondenz ne bo več problem, kajti do njega vlaga na bi mogla več. Brez vlage pa kondenza ni. Bi pa sicer toplotni most kot tak še vedno ostal, seveda... [Rajko]

jaz bi poskusil z ytongom (siporex) [tone]

Sedaj je še čas za kvalitetno izolacijo. Torej odstranite stari omet, vgradite izolacijo in nato zaključni omet. Obrestovalo se vam bo na dolgi rok. [PeG]

Po razgovoru s ponudniki parnih ovir ni s tem nastala nobena škoda, pomembno je le, da je parna ovira postavljena na pravo mesto ter da je manj propustna parna ovira na "notranji strani" toplotne izolacije (v prostoru), bolj propustna pa na zunanji. Notranja parna ovira toliko ovira vstop pari v toplotno izolacijo, da se le-ta lahko na zunanji strani izloči oz. se ne zadržuje v toplotni izolaciji. [PeG]

Če rezervoar pušča na stikih med stenami in tlemi oz. na stikih med stenami, je potebno le-te zatesniti s tesnilnimi masami za beton. Če voda pronica skozi beton, pa je potreben dodaten vodoetesni premaz betona. Kakšen premaz izbrati, glede na to, da gre za rezervorar s pitno vodo, pa vam svetujmo, da se obrnete na ponudnike takih izdelkov pri nas: TKK Srpenica, Cinkarna Celje, Kema Puconci, Sika Ljubljana ... Več podatkov o podjetjih lahko dobite na PeG spletnih straneh zgoraj pod »Pregled podjetij« [PeG]

Parketar je edini, ki bo zares znal pravilno svetovati, če bo hotel. Predlagam obisk še enega parketarja, ki naj poda vzporedno mnenje. Kar se tiče talnih oblog, so laminati le kratkotrajna neudobna rešitev, saj so iz umetnega materiala in ne dajejo nobenega komforta. Če želite, imamo v našem grozdu nekaj dobrih parketarjev, ki bi vam z veseljem svetovali. Posredujte nam naslov! v.klun@pmd-golob.si [Vanja Klun]

Če boste ploščo betonirali na teren, vam priporočamo nasutje lomljenca do globine vsaj 80–100 cm, da se izognete morebitnemu zmrzovanju zemljine pod ploščo, kar bi lahko povzročilo premike v vertikalni smeri. Nasutje naj bo tlorisno ca. 50 cm širše od dimenzij plošče. Ploščo je potrebno ustrezno (izračun) armirati z arm. mrežami, ne pozabite pa tudi na minimalni padec (nagib) plošče od hiše, da vam bo voda odtekala od objekta. [PeG]

Živjo! Če nameravaš stari obstoječi finalni pod zamenjati, oz ga nadomestiti z novim, potem moraš tudi urediti zračenje lesenih stropnikov. Običajno je zračenje urejeno skozi fasado, lahko pa je urejeno tudi v notranjosti objekta. Pomembno je le, da ne zapreš dovoda in odvoda zraka! Če stropniki niso bili 50 let zračeni, uh, potem poglej v kakšnem stanju so pred samim posegom, ker jih boš z estrihom še dodatno obtežil... [lenča]

Bistveno je, da na toplo stran izolacije (torej pod volno) namestite parno oviro (zaporo), ki bo ovirala vlazen in topel zrak, da bi pri ohlajanju v plasti izolacije kondenziral in jo zmocil. Nad volno pa bi bilo pametno namestiti tako ali drugacno sekundarno kritino, ki bi preprecila mocenje izolacije od zunaj (stresniki pac ne tesnijo 100%). Najbolje bi bilo vsekakor streho odkriti in neposredno na spirovce namestiti sekundarno kritino. Obicajno ljudje uporabljajo za paro zelo prepustno folijo (Sd=0,02 m), se boljsa (in jasno, drazja) pa je seveda kaksna lesna vlaknenka. Ce boste kritino pustili nedotaknjeno in se boste posluzili 'zasilnih' variant s kar najmanjsim posegom v obstojece stanje, potem bo resitev res zasilna, kar boste (ce prej ne) ugotovili ob prvi poletni vrocini, ko boste imeli brezplacno sauno... Sicer pa pobrskajte malo nazaj po arhivu, kajti o teh stvareh je bilo tule ze precej govora. [Rajko]

Nekaj odgovorov na to temo si lahko ogledate tudi v arhivu. Klasičen način reševanja vlage v steni (ki ni v zemlji), ki je posledica dviga kapilarne vlage je naknadna izvedba horizontalne izolacije. Steno v horizontalnih pasovih »odpremo« v meterskih odsekih – vsak lihi meter zidu (tik nad terenom). V izvedene odpritine položimo hiroizolacijo in jih zapolnimo z betonom. Ko se beton strdi postopek ponovimo še na sodih metrih. [PeG]

Volna nudi boljšo zvočno izolacijo, zato priporočamo sistem z več volne. [PeG]

Najprimernejša sanacija stropa bi bila z zgornje strani. Ker pa ta varianta verjetno ni izvedljiva se pri izvajalcih suhomontažnih del pozanimajte za izvedbo spuščenega stropa, med spuščeni strop in nosilno stropno konstrukcijo pa bi se vstavila zvočna izolacija. [PeG]

Najprej bi bilo dobro če bi definiral fine tlake... Običajno si mojstri ki polagajo tlake sami pripravijo podlago, saj le tako lahko v celoti odgovarjajo za kvaliteto opravljenega dela. Za omete pa preveri z vsaj 3m dolgo aluminjasto lato ravnino zidov. Za omete velja podobno kot za keramiko, špranja med lato in ometom ne sme biti večja od debeline kovanca. Standardna višina parapeta pod oknom znaša 90cm od gotovih tal [Just Me]

O tem je bilo tudi tule v preteklosti ze precej govora - preglej malo po arhivu. Betonski strop ima edino prednost v protipozarnosti, sicer pa ni ravno najboljsa varianta - kar se klime tice npr. Moj nasvet za mansardo; uporabi cim vecjo visino spirovcev (npr. 20 cm), da bo cim vec prostora za cim cenejso izolacijo (volna). Za bivalno mansardo je 20 cm volne minimum in ce bo toliko prostora ze med spirovci, se lahko skupaj z dodatno debelino (govorim za posevnino) volne, ki jo lahko namestis pod spirovce ob obdelavi mansarde s Knaufom, priblizas skupni debelini 25 - 30 cm. V nasprotnem primeru bo poleti prevroce, ali pa bo potrebna klima naprava. Alternativa je uporaba celulozne izolacije (in npr. lesne vlaknenke kot sekundarna kritina), kjer bo proti vrocini zadoscala ze debelina 20 cm. Pri prostoru sicer prihranis pri denarju pa ne, kajti volna je prakticno trikrat cenejsa (od celuloze). In seveda ne pozabi pri Knauf oblogi mansarde (ce se bos seveda odlocil zanjo) na protipozarne mavcno kartonske plosce in ravno prav parozaporno parno oviro (Alu folija ali npr. PVC to NISTA!), ki resnicno zagotavlja optimalno klimo - prostor, ki 'diha'. Glede konstrukcije strehe se pa itak ve, kaksna mora biti v osnovi njena sestava (od zgoraj): kritina, prezracevalni sloj, sekundarna kritina, izolacija, parna ovira, notranja obloga. Po moznosti naj bodo plasti cim bolj paroprepustne, a hkrati seveda ne prevec (v ta namen se na toplo stran izolacije namesti parna ovira), da bi prislo do kondenzacije. [Rajko]

Vzrok pregrevanju je sendvic gradnja, sencila znotraj prostora in premalo izolacije od vrocega podstresja. Kaj lahko storite? Sencila namestite ven, kajti notranje sencilo je res le sencilo, ki zasenci svetlobo cloveku, ki npr. sedi v sobi, pred toplotnim udarom pa nas varuje zunanje sencilo, ki vrocini prepreci prodor v prostor. Vi pa zdaj vrocino oz. soncne zarke spustite v prostor. Morda lahko zamenjate tudi okna. Izolirajte mansardo. Ko boste ze izvedli vse nastete ukrepe in ce se kljub nocnemu odpiranju oken hisa ne bo ohladila, pa bo sele cas za razmislek o klima napravi. [Rajko]

Za talno ogrevanje naj bi bil najbolj primeren izgotovljeni parket debeline 11 mm. Gre za parket, ki je sestavljen iz dveh plasti, ki sta med seboj zlepljeni/spresani. Spodnja ima dilatacijske reže in je praviloma za vse vrste lesa enaka. Zgornja pa je seveda tisti les, ki si ga zelite zgoraj (izgled parketa). Tak parket je ze koncno obdelan in se ga le se polozi (nalepi) na estrih in ni potrebno vec nobeno brusenje, lakiranje, itd... Ker pa je omenjena zadeva (pre)draga, obstaja tudi cenejsa alternativa - lamelni parket debeline 8 mm. Tudi ta se v praksi kar dobro obnese in je (vsaj) se enkrat cenejsi od zgoraj omenjene variante. Nekaj koristnih informacij si preberite se na spodnjih povezavah, sicer pa velja enako kot za druge vrste talnih oblog. Temperatura tal naj pri parketu ne bi presegla cca. 25 stopinj C, kar pomeni, da morate imeti temu primerno izolirano hiso (da boste s tem pokrili toplotne izgube) ali dodatno namescene radiatorje. Zdravju (ne)skodljiva meja je sicer se malo visje - 29 stopinj. http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT10.htm, http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT76.htm, http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT118.htm, http://www.lecad.uni-lj.si/documents/seminarji/talno-ogrevanje/EN1264.html [Rajko]

Če želite preveriti ali je parket dovolj suh, si nabavite vlagomer. Možno ga je kupiti v specializiranih trgovinah za mizarje. Npr.: Kam les Kamnik, Les stroj Trzin... stane od 15.000 do 100.000. SIT. Vlažnost parketa naj bo do 7%. Sicer pa vam bo vsak paketar to previril sam preden ga vgradi. Lep pozdrav. Matic [Matic]

Mislite na visino kolencnega zidu? Ta je obicajno 100-120 cm. Je pa sicer to precej pomemben podatek v zvezi s stresnimi okni (ce jih nameravate imeti, seveda). Ce bi torej radi imeli stresna okna na visini, ki bo omogocala tudi se pogled skoznje, potem okna ne smejo biti previsoko. O dejanski visini, ki vam ustreza pa se prepricajte v prodajnih salonih, kjer jih imajo. Obicajno imajo povsod razstevljene (govorim za Velux). Misim pa, da dejstvo ali gre za montazno hiso ali klasicno zidano nima najvecje vloge pri visini kolencnega zidu. [Rajko]

S tem se lahko ukvarja vsako dobro gradbeno podjetje, lahko Vam posredujem tel.št. 041-515-715 [Alex]

Za kapilarno vlago ti priporočam silikatno emulzijo, naprimer proizvajalca Kema Puconci. Pri njih dobiš podrobna navodila, lahko se obrneš tudi na TKK Srpenica ali pa na Sika. Vsekakor pa je najpomebnješe upoštevanje navodil proizvajalca. V tem primeru se navrtajo luknje v steno v dveh vrstah z zamikom vrst in se v luknje nalije silikatna emulzija, ki ustvari zaporo za vlago. Vsekakor pa priporočam še izvedbo sanirnih (sušilnih) ometov, če so zidovi zelo vlažni! [gradbinc]

Za ta namen, kot ste ga opisali, vam priporočamo deb. 15 cm zaradi boljše zvočne izolacije med prostori in pa višine. V kuhinji bi lahko bila tudi tanjša stena, ker ni ovira sama pritrditev v ta material. V večjih trgovskih centrih dobite vijake z vložki, ki so namenjeni za pritrjevanje raznih bremen na YTONG elemente. [YTONG-XELLA]

Svetujemo vam, da se obrnete na krajinske arhitekte, ki se ukvarjajo z ureditvami vrtov in parkov. Razpolagajo tako z načrti, kot tudi s podatki o izvajalcih. Npr. Pro Horto Strgar d.o.o., g. Andrej Strgar 01/561 20 89. [PeG]

Hvala za odgovor. Poznate morda kakšnega strokovnjaka/izvajalca za prezračevalne sisteme? Nameraval sem namreč na vsakem čopu narediti 15cm zračnik in sicer s spodnje vodoravne strani čopa, kjer je obit z ladijskim podom. Ne znam si pa predstavljati, niti izračunati ali je to dovolj ali premalo za potreben pretok zraka. Bom raje povprašal strokovnjake. lep pozdrav [jula]

Dobra zvočna izolacija bo vsekakor v tem primeru zelo pomembna. Mineralna volna ima boljše zvočno izolativne lastnosti kot npr. stiropor in jo v tem primeru tudi predlagamo. Toplotna izolacija bo s primerno debelino izo materiala odlična, kljub temu, da je zid debel le 20 cm (v bistvu bo boljša kot v večini objektov v Sloveniji!) Pomembna so tudi kvalitetna okna in vrata, skozi katera lahko prehaja veliko hrupa in toplote. Izolacijska fasada brez kvalitetnih oken je kot vedro brez dna! Popularna PVC okna in vrata z izo stekli (1,1W/m2K) so trenutno najboljša rešitev za optimalno ceno. Investicija v oboje je kar velika, ampak vsekakor načrtujete oboje (ni nujno hkrati!) Za več informacij lahko pokličete na 051/ 411 044 - Borut. [Borut]

Svetujemo vam, da se obrnete na ponudnike talnih oblog pri nas (poglejte si poglavje 036 v Pregledu proizvodov), ki vam lahko posredujejo detajlna navodila za polaganje. Zadeva je na pogled enostavna, vendar zahteva poznavanje določenih postopkov. [PeG]

cena dela je priblizno 50 000 sit,smo gradbeno podjetje [mib.sp]

pokliči 041 631 193 [jim]

Knauf plošče oziroma podkonstrukcijo zanje JE MOŽNO pritrditi tudi neposredno na lesen strop. Drugo vprašanje pa je, če je to smiselno/pametno. Da pa bi mavčno kartonske plošče pritrdili kar neposredno na leseni opaž (torej brez podkonstrukcije) pa mislim, da ne bi šlo brez neprijetnih posledic (pokanje, neravnost,...). [M.]

Najbolje bo, da se obrnete na zastopnika za Creaton v Sloveniji. [PeG]

Če ni kakšnih posebnih zahtev, potem ne. [PeG]

Potem je najboljš da si ga pelješ domov. [a.]

Pokličite podjetje SCHIEDEL, Latkova vas, ki se ukvarja s tem področjem. Tudi take "malenkosti" je smiselno optimalno dimenzionirati. Verjetno pa se bo dimenzija vrtela okoli premera 120-140 mm. [PeG]

Oglašam se iz Mojstrane.Priporočam vam firmo Sanitar iz Vojkove 58;LJ,kje vsaj po mojih dobrih izkušnjah svetujejo tisto kar je res najboljše za stranko. [Mojstrančan]

Odvisno od izvedbe, načeloma pa nekoliko slabša, saj je problem pri tesnjenju ob stiku s tlemi, stropom in steno. [PeG]

Pozdravljeni: vaš problem lahko elegantno in cenovno ugodno rešimo - kontakt andrej@intermedia.si [Andrej]

Na to vprašanje je že bil podan strokoven odgovor. Pobrskajte malo po odgovorih na Forumu. [PeG]

Detajl s katerimi preprecimo toplotni most si lahko ogledas na naslednji povezavi: http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT132.htm Sicer sem bil preprican, da se nahaja tudi na tej strani (peg-online), ampak ga zdajle ne najdem. [Rajko]

Za fasado priporočamo izolacijo debeline vsaj 8cm, za streho pa minimalno 15cm (npr. tervol) - za izdelavo cenovno ugodne fasade ali ostrešja se lahko obrnete na naše podjetje - kontakt: andrej@intermedia.si [Andrej]

Kaj pa bo pod spodnjim tervolom (na notranji strani)? Vasa stresna konstrukcija bo v svojem zgornjem delu, kot jo opisujete, precej zaprta za prehod vodne pare. Omenjate sicer 2 cm plast zraka med tervolom in deskami, kjer se bo vlaga lahko najbrz iz konstrukcije odvedla (kam?) precej lazje kot skozi deske in stresno lepenko. Ampak te vlage bo absolutno prevec, ce je ne boste na spodnji strani izolacije vsaj delno zaustavili, kajti pri -10 stopinjah C npr. zrak sprejme cca. 10 krat manj vlage kot pri + 20 stopinjah C. In ves visek vlage, ki je seveda odvisen od dejanske stopnje vlaznosti na notranji strani izolacije, se bo brez parne ovire (zapore) seveda izlocil v obliki kondenza v plasti izolacije [Rajko]

če gradite s porthermom morate prav tako izvesti ab vertikalne vezi. Pri tem uporabite posebne elemenete - vogalnike, ki jih z zunanje strani dodatno toplotno izolirate in obzidate s porotherm opeko. [MISEL d.o.o.]

Z ostrim nožem je potrebno najprej očistiti fugirno maso ob poškodovanih delih, nato pa poškodovane ploščice z dletom izkopati iz ležišča (paziti je potrebno, da ne poškodujemo sosednjih elementov). Površino nato očistimo (odstranimo ostanke lepila), nanesemo novo lepilo, prilepimo keramično ploščico in čez čas kvalitetno zafugiramo. Pri odprtih terasah je navečja nevarnost, da bi skozi slabe fuge pronicala voda, ki bi potem pozimi zmrznila, kar bi povzročilo, da bi se keramika odlepila od podlage. [Jurij]

Balkon zelo verjetno ni (pravilno ali zadostno) izoliran in v bistvu predstavlja 'rebro' (podobno kot pri radiatorju), na katerem se hisa bistveno bolj ohlaja v okolico kot njene druge izolirane stene. Vlage ne 'vlece v prostor' balkon, ampak ta vlece notri le 'hlad'. Vlaga pa je v notranjih prostorih ze itak prisotna, ven pa udari na hladnih delih sten. Te pa so posledica napacne izvedbe balkona in zato je vlaga oz. njena posledica (plesen) najbolj vidna ravno pri balkonu. Kaj storiti? Izolirati balkon oz. kako drugace prepreciti stik tople hise s hladnim balkonom... [Rajko]

Žal je vaša (ocitno dokaj komplicirana) situacija zelo slabo in nerazumljivo opisana, da bi si clovek sploh lahko predstavljal za kaj gre. Zato menim, da je vsak moj nadaljen poskus konkretnega odgovora na tej osnovi odvec. [Rajko]

Glede na "mnenja strokovnjakov" ja, če izberemo pravilno folijo. To pomeni, da namesto strešne lepenke uporabimo Tyvek Solid folijo kot sekundarno kritino ter namesto parne zapore parno oviro (Tyvek SVC-nekaj takega). Razen problema z vlago mene najbolj skrbi neznosna vročina. Zelo pomembno je tudi da se spoji pri vgradnji parne ovire prekrivajo na mislim da 10-15 cm ter da so prekriti z trakom, ki omogoča prehod pare-vlage v normativih, ki so določeni. [suzana]

O tem je bilo že nekaj vprašanj in odgovorov. Za preprečitev dviga kapilarne vlage si lahko pomagate tudi z izdelkom KEMASOL podjetja KEMA. To je silikonska emulzija ki prekine dvig kapilarne vode. Več pri podjetju KEMA Puconci. [PeG]

Predlagam vam, da si preberete članek in tržno raziskavo na tej strani v poglavju "Kaj je dobro vedeti" - Povozni in pohodni zunanji tlaki, priporočam pa vam, da si preberete revijo KORAK (tudi na www.korak.ws). [PeG]

Če ni druge rešitve (ventilator, ki odvede vlažen zrak ven v okolico), praviloma zadošča že okno. Vi, ki imate na voljo prezračevalno cev v dimniku, se boste seveda odločili zanjo. Svetujem vam, da v ta prezračevalni kanal speljete odvod zraka iz kopalnice, ki ga boste kontrolirali z ventilatorjem, ki ima t.i. zaporne rešetke. To pomeni, da je odvod zraka mogoč le, ko je ventilator vključen, sicer pa se rešetka zapre in onemogoča vdor hladnega zraka v kopalnico. Ventilator lahko vključujete ročno, lahko pa ga tudi vežete na higrostat, ki bo avtomatično vključil/izključil ventilator, ko bo v kopalnici prevelika vlaga. [Rajko]

Steklena volna je eno, tervol pa drugo. Ni torej jasno, o cem sploh govorite. Sicer pa boste potem, ko boste ugotovili, za kaksno izolacijo v resnici gre, se najvec o njeni sestavi (morebitne skodljive snovi) lahko izvedeli pri njenem izdelovalcu. Ce gre za domac izdelek, je zelo verjetno, da je steklena volna od Krke Novoterma (danes Pfleiderer Novoterm), ce pa je kamena pa gre verjetno res za Tervol podjetja Termo iz Škofje Loke. Sicer pa mineralna volna (torej steklena IN kamena) praviloma z leti ne izgubi izolacijske vrednosti - ce je seveda suha in jo boste uspeli namestiti pod ostresje z ustrezno gostoto. [Rajko]

odvisno je, kje ta stena je – zunaj ali znotraj? In na kakšen način je poškodovana – ali manjka kamenje ali kaj drugega? Sicer pa obstaja naravna, eko zaščita – premaz z lanenim oljem. Posvetujte se s kakšnim kamnosekom [fani]

Bolj kot Izotekt vam priporočamo, da za zaščito škarpe uporabite gumbasto membrano (npr.Tefond ali Isostud (ponudnik Lespatex)), ki bo zagotovila tudi kvalitetno odvajanje vode po vertikali do drenažnih cevi. [PeG]

Ne, na ploščo nad pritljičjem ni potrebno položiti hidroizolacije. Na balkonih se po vgradnji naklonskega betona ali estriha izvede vodotesni premaz, nato sledi polaganje keramike. Premaz prepreči, da bi meteorna voda pronicala v konstrikcijo balkona oz. pod estrih. [PeG]

Strelovodna instalacija na objektu ni obvezna. V vašem primeru, ker imate bakreno streho, bi bilo to streho vsekakor pametno ozemljiti, oz. postaviti strelovodno instalacijo. Bakrena oz. pločevinasta streha je prevodni del, ki nima stika z zemljo. v primeru, da strela ˝zaide˝ blizu vaše hiše, je večja verjetnost, da se bo pri svojem potovanju proti zemlji poslužila vaše pločevine. Ker pa nato nima vodnika, ki bi ji omogočil pot v zemljo, so poškodbe objekta neizbežne. Sicer pa strelovodna instalacija ščiti le določen kot, kar v praksi pomeni, da npr. smreka, ščiti okrog sebe področje kroga z polmerom svoje višine oz. manj. Smreke oddaljene 200m tako ne morajo ščititi vašega objekta Janez Podlipnik, univ.dipl.inž.el. HERMI, d.o.o, 03 426 06 50 [Janez Podlipnik]

Iz lastnih izkušenj na fasadnih stenah: izbral sem daljše vijake in vložke, ki so segli vaj 3-4 cm v nosilno konstrukcijo. Menim, da bo tudi na stropu potrebna podobna rešitev. [Jure]

MED TEMELJ IN AB STENO SE NE POLAGA HIDROIZOLACIJ NA BITUMENSKI OSNOVI. IZVESTI JE POTREBNO 2 X HIDROTESNI PREMAZ (NPR. PROIZVAJALCA KEMA). [MISEL d.o.o.]

Maja zdravo - za informacije lahko poklices strokovnjaka na tem podrocju: Matej 041/373-861 [Andrej]

Lahko jo speljete skozi fasado ven, vendar ne pozabite na namestitev povratne zapore (da bo v resnici možen pretok zraka le v eno smer in še to le takrat, ko bo deloval ventilator). Na zunanji strani je priporočljivo zunanjo okrasno roseto malo odmakniti od zidu (kondenz). V cev praviloma ni potrebno vgraditi filtra, saj naj bi bil ta običajno že del nape; je pa to najbrž odvisno tudi od modela nape. Vsekakor vam svetujem nabavo take s filtrom, ki je običajno snemljiv in ga lahko operete kar v pomivalnem stroju. [Rajko]

Ni nujno, da je speljan skozi streho, mora pa biti hkrati višji od najvišjih odtokov in višji od odprtin prezračevanja. V nasprotnem primeru vam bo npr. pri odpiranju oken lahko vonj iz kanalizacije udarjal v stanovanje. Pa tudi sicer je dobro, da odduh ni speljan kam v bližino lesa ali kaj podobnega (npr. neposredno pod napušč)... [Rajko]

Načeloma lahko 'globino' za radiatorjem izravnavate tudi z mavčno kartonskimi ploščami. Je pa zelo odvisno od dejanske situacije, ali je taka rešitev res najbolj primerna. Svetujem vam, da pokličete kakega od podjetij/monterjev, ki se ukvarjajo s suhomontažnimi deli in boste hitro videli, pri čem ste. [Rajko]

Za več informacij bi bilo dobro videti objekt (ali vsaj pošljite sliko) - načeloma pa izvajamo vse vrste cenovno ugodnih fasad - informacije na: andrej@intermedia.si [Andrej]

Arhitekt, s katerim boste gotovo zadovoljni: Janez Križaj, 041/770 820. [PeG]

Fiberplan je po priporočilih točno to kar potrebujete. Žal z njim še nimamo praktičnih izkušenj, vendar gre za neko vrsto armiranega estriha debeline do 1,0 cm. Tudi če pride do manjših razpok v tem sloju, za laminat to ni nevarno, saj je ločen od podlage s posebnim tankim ločilnim slojem (PE peno), ki izniči razlike v premikih, krčenjih, raztezanjih, .... [PeG]

Tiste 'špice' so res najboljša zvočna izolacija prostora. Bo pa ob taki izolaciji akustika v prostoru močno 'podrta' (ni odboja od sten) in je vprašanje, kako bo to vplivalo na same vaje oz. njihov rezultat, saj je v tem primeru zvok v prostoru neobičajen. Zelo dobro zvok duši tudi izolacija iz kamene volne. Za silo pa se menda obnese tudi obloga stene s ploščami, v kakršnih so se včasih kupovala jajca... - kje pa se to kupi, pa ne bi vedel. Bo treba vprašati v Jato. :) Bolje zvočno izolirano okno pa je tako, ki ima debelejše steklo in dvojni medprostor med šipami (torej tri šipe in vmes dva prostora s plinom oz. zrakom). In trojno tesnjenje. To bo vedel vsak prodajalec oken. Stopnjo dušenja zvoka v dB v odvisnosti od izvedbe okna pa se da najti na kakšni od spletnih strani večjih izdelovalcev takih oken. [Rajko]

Ena od variant je Knaufov suhi estrih z izolacijo debeline 20 mm. Najmanjsa skupna debelina je tako 45 mm. Vec podrobnosti si lahko ogledate na http://www.knauf.si/2_2_1_1.shtml ali pa se o sami izvedbi pozanimate pri kakem podjetju/obrtniku, ki se ukvarja s suhomontaznimi deli. Tak pod bo zanesljivo bolje zvocno izoliran kot le na AB ploščo položena PE pena in čeznjo laminat. [Rajko]

Dodatna plast izolacije bi vsekakor izboljsala stanje, ce pa bo to celuloza, bo izboljsanje poleti vecje, kot bi bilo v primeru, ce bi dodali enako debelino volne. Pozimi bistvenih razlik med celulozo in tervolom ne bo opaziti. Ne pricakujte pa cudezev od le 6-8 cm celuloze. Drugo vprasanje je, kako boste ukrep izvedli. Poseg bo kar konkreten in obstaja dilema, ce se sploh splaca komplicirati s kombinacijo dveh izolacij. Celuloza se namrec praviloma vpihuje v prazen in vnaprej pripravljen prostor, kako ga boste pa vi dosegli, pa ni jasno. Mar tervol kar sam od sebe 'stoji' med spirovci? Ga boste podprli? Kako, da to hkrati ne bo oviralo vpihovanja celuloze? Boste namestili trdne izolacijske plosce iz celuloze? [Rajko]

Podrobnosti o kakovostni montaži akustične pene lahko dobite pri njenem proizvajalcu: Plama-pur d.d. SI 6244 Podgrad, Slovenija, tel. +386 (5) 71 49 100, faks +386 (5) 71 49 299, E-pošta: info@plama-pur.si [Rajko]

Nimaš šans, razen če cev prerežeš [matic]

Ce zelite z izolacijo tal v kopalnici doseci le preprecitev sirjenja udarnega zvoka (hoja) v nizje nadstropje, potem bo zadoscala lazja varianta - tervol cez obstojec beton in cezenj armirani estrih. Ce pa zelite prepreciti 'sumenje' vode, ki se slisi ob odprtju pipe, potem bi bilo najbrz bolje, ce bi izolirali tudi cevi (predpostavljam, da niso izolirane - ce pa so, potem pa sploh ni skrbi). V primeru neizoliranih cevi se namrec ta zvok prenasa neposredno na beton, ki je okrog cevi in se z njega prek sten siri v prostor. [Rajko]

Zvočna izolacija je odvisna od učinkovitosti dušenja prehoda in prenosa zvočnih valov. Prehod zvočnih valov je, ko zvočni val iz zraka udari ob oviro (zid) in sproži v oviri valovanje (vzbujeno valovanje), ki po oviri potuje in se prenese na drugo stran ter ponovno odda v prostor. To vzbujeno valovanje bo tem manjše, čim večja je masa ovire. Zato težki sistemi dobro dušijo prehod zvoka. Prenos zvoka pa je prenos valovanja (vibracij), ko recimo udarjamo po steni ali hodimo po podu. Tukaj pa je ravno obratno - težek sistem bo zelo dobro prenesel zvočno valovanje, lahek pa ne. Zato lahko v blokih grajenih iz betona zelo dobro slišimo, kaj se dogaja nad nami ali če kdo potolče po steni. Tako imata oba materiala glede dušenja zvoka svoje prednosti in pomanjkljivosti. V praksi pa se največ zvoka prenese skozi šibka mesta, kot so ravno vrata ali okna. V vašem primeru gre za velikosti površin, ki za dušenje zvoka niso bistvene. Zato je bolj pomembno vprašanje, kako zahteven poseg vas čaka - v katero nadstropje boste nosili material, kako boste mešali malto in kako boste zidali v stanovanju (rezanje na mero in odpadki)? Tukaj ste s siporex na boljšem - večji kosi manjše teže, lahko ga režete in malto za siporeks si pripravite iz vreče v vedru, kolikor jo potrebujete. In pometete ga lažje kot ostanke opeke. Dovoljenj pa pri posegih, ki ne posegajo v konstrukcijo stavbe v lastnem stanovanju (če je vaše lastniško) ne potrebujete - razen razumevanja sosedov. [Jože]

Glede na debelino stene bi dejal, da gre za nosilne stene in pri takih je praviloma treba paziti, kaj in kako jih spreminjamo. Če recimo preklade prek vrat segajo precej čez vrata, potem s statiko načeloma ne bi smelo biti težav, če bi luknjo na vsaki strani povečali za 5 cm. Za take stvari obstajajo posebni stroji za rezanje zidov, betona, itd... - skratka obstajajo podjetja, ki se s tem ukvarjajo. Takole na oko stane dolzinski meter rezanja 30 cm debelega zidu cca. 10.000 sit. 'Štemanje' pa vam odsvetujem, ker boste zelo verjetno preveč poškodovali in razrukali zid. Dovoljenje pa je, v primeru, da gre za nosilne stene, verjetno obvezno. [Rajko]

Ali je presekana žica ali samo izolacijska obloga? Če je presekana izolacijska obloga ene žice je dovolj da cel kabel povijete z izolacijskim trakom vsaj 4 sloje debelo. Če sta presekana izolacijska sloja dveh žic jih je potrebno izolirati vsako posebej vsaj 4 sloje debelo. Če pa je presekana kakšna žica, jo morate spajkati (zlotati). Če žice ne dobite skupaj, jo povežite (poštukajte) z enako debelo (1,5 ali 2,5 mm2) žico in spajkajte stike ter obvijte 4 sloje izolacijskega traku ali pa izolirajte s termotalilno cevko. [MAT]

Kolikor proizvajalcev barv in lakov - toliko rešitev. Za posamezne komercialne rešitve kontaktirajte npr. JUB (080 1556), HELIOS, itd... Najbolje pa je, po odstranitvi plesni preprečiti njen ponoven nastanek, to pa pomeni odpraviti vzroke zanjo -> odpraviti toplotne mostove (njihova posledica je hladna stena oz. zid) in preprečevati zadrževanja vlažnega zraka v prostorih (zračenje). [Rajko]

Četudi je taka opeka močna in trpežna to ni pomembno, razen če so stene tako debele da so same po sebi "stabilne", saj ni vertikalnih in horizontalnih vezi, ki bi zagotavljale določeno togost. Menim, da so potresno nevarne predvsem individualne hiše izpred tega časa, saj so gradili "prepoceni" in nestrokovni zidarji ki so delali napačno že pri temeljih in vanje vgrajevali preslab beton armiran s špriklami od marel in starih biciklov z mislijo: "saj je železno - veš kolk to drži!!!". Pač tako je bilo. Upajmo, da ne bo še potresov... [MAT]

Če vam cevi za svojo debelino + debelino izolacije 'štrlijo' nad AB ploščo, je najbolje, če okrog njih položite tervol v dveh slojih; s prvim (npr. 33 mm) poravnate cevi v eni ravnini, z drugim (npr. 23 mm) pa greste čez celotno površino in seveda pazite, da so robovi plošč med sabo zamaknjeni. Na ta način boste dobro tako zvočno kot toplotno izolirali cevovod in tako preprečili širjenje udarnega zvoka in hkrati npr. pokanje keramičnih ploščic zaradi vročih cevi. Sicer predlagane debeline izolacije prilagodite vaši dejanski situaciji. Drugačne pritrditve pa cevi praviloma ne potrebujejo, saj bo nad izolacijo betonski estrih, ki se pač ne bo premikal in se zato tudi cevi pod izolacijo ne bodo. [Rajko]

Glede na to, da je bila dozidana kasneje, je najverjetneje centralna napeljava speljana tako, da iz enega stanovanja v drugega speljanih več kot le ena dovodna cev do vsake serije radiatorjev posebej. Če bi hoteli namestiti števec, bi to pomenilo, da bi morali na vsako dovodno cev montirati enega, kar lahko pomeni tudi do 4 števce in bi potem morali seštevati porabe posamezne serije. Ampak je to vseeno verjetno cenejše kot pa vse cevi priključiti na eno samo dovodno cev... [MAT]

Obstaja poseben kit, masa, s katero lahko to poškodbo sanirate. Obrtnite se npr. na podjetje BonaX, ga. Anita Pirc, 01/256 80 69. [PeG]

Seštejte višine posameznih slojev do končnega tlaka, da boste ugotovili končno razliko v višini. Nastalo razliko lahko premostite z izolacijo ali ceneje z armiranim estrihom (minimalna debelina estriha je pribl. 4 cm). Če pa bo v tleh prizidka talno gretje, pa bo nastala ralika relativno majhna, tako, da bo smiselno pod talnim gretjem dodati nekaj več izolacije, kar bo dodatno zmanjšalo toplne izgube. [PeG]

horizontalno motate v brune izrezkati utor in vanj ustaviti pero. Pod naj bo podložen z kostanjevim lesom obvezno naj bo les suh pod 20 % vlage. Z več informaciji pokličite 01 7235 105 ali 041 694 168 Matic [matic]

http://tlc.discovery.com/fansites/how2crew/projects/project_21.html ampak je zal v anglescini. opozorila in vse pomembne zadeve so opisane. prostor oz. mere so pa vasa izbira [Matjaz]

geomehanik [m.]

Konstrukcijo je potrebno odpreti in pregledati. Iz vse napisanega je potrebno verjetno napraviti nov strop, ker so leseni stropniki dotrajani, poškodovani in mogoče poddimenzionirani. Napravite lahko nov lesen strop ali pa mogoče namesto lesenih stopnikov uporabite jeklene profile. [Misel d.o.o. ]

Ni obvezno. Se pa priporoča. [m.]

Lahko. Če je bil dimnik nekoč že uporabljen, pa se lahko zgodi npr. v primeru nizkega zračnega pritiska, da vam bo v kopalnico vdiral smrad po sajah. [Jurij]

Najboljša in pravilna rešitev bi bila izolacija tlaka balkona. Če je še mogoča, vam svetujemo to rešitev. Če pa je za njo že prepozno, je izhod v sili tudi vgradnja toplotne izolacije na strop jedilnice. Pri tem sistemu je neugodno to, da se bo morebitna vlaga, ki se bo pojavila, ker balkonska plošča ni toplotno izolirana, zadrževala za toplotno izolacijo na stropu. Obenem pa stik stene in balkonske plošče še vedno predstavlja določen toplotni most. [PeG]

Stroškovno bo vaš predlog kar zalogaj. Morda bi s statikom pregledali statične izračune in preverili, če lahko ta betonski rob, ki je verjetno podaljšek plošče, odstranite (»odštemate«). Problem je namreč, kot ste verjetno že sami ugotovili «toplotni most« preko betonskega roba. Sicer se sistem toplotne izolacije in obzidave s fasadnimi zidaki še uporablja, vendar je nekoliko dražji od tankoslojne fasade (omet) in v tem trenutku nekoliko manj »trendovski«. Problem toplotnega mostu pa še ostane. [PeG]

Najboljše, najhitreje, pa tudi ne predrago pride prebijanje ceste s pnevmatskim bajonetom (hm, lahko se temu reče še kako drugače). Ima premer nekje med 10 in 15 cm, morda obstajajo tudi tanjši. V nastalo luknjo se vstavi plastična cev in nato vanjo tanjše alkatenske cevi, vanje pa gredo šele kabli. Paziti je potrebno, da se kabli na spojih pod cesto položenih cevi ne bi pretrgali zaradi posedanja ceste ali tresljajev. [Janez Vovk]

možno je narediti električno talno gretje, s pripadajočim termostatom.Izvede vam ga naša firma, cena pa je okrog 60 000 sit z delom in materialom tel.041310780 [aktiva]

Moj mojster je pohorski skrilj lepil na armiran stiropor s Kamenolom od Keme. Fugiral pa je s cementom in mivko.

LP
Mitja [mitja]