V času gospodarske krize in ob pogosto nižjih prihodkih gospodinjstev se je že marsikdo vprašal, kako zmanjšati porabo energije. To lahko storimo le z rednim spremljanjem porabe. V vsaki stanovanjski hiši ali stanovanju se največ energije porabi za ogrevanje prostorov in sanitarne vode, zato naj bodo prvi ukrepi usmerjeni k zmanjšanju porabe energije za ogrevanje.

Prvi ukrepi za zmanjšanje porabe energije za ogrevanje stanovanja ali stanovanjskega objekta

S spremembo zunanje temperature se spreminja potrebna moč za zagotavljanje ustrezne temperature v prostoru. Večja kot je temperaturna razlika med ogrevanim prostorom in zunanjim zrakom, večja je toplotna moč, ki jo potrebujemo za zagotovitev potrebne temperature v prostoru.

Z izboljšanjem zunanjega ovoja zmanjšamo potrebno toplotno moč za zagotavljanje temperature v prostoru in nadalje tudi potrebno količino energije za ogrevanje.

Pri sanaciji t. i. klasično grajene hiše lahko z nizkim vložkom denarja največ pridobimo, če zmanjšamo toplotno prevodnost najmanj izolirane konstrukcije. V večini primerov je to plošča proti hladnemu podstrešju. Seveda je najlažje in najceneje obložiti golo armirano betonsko ploščo, ki je na dobro odprtem podstrešju lahko dostopna. V takšnem primeru je edini strošek izolacija, če smo sam svoj mojster.

Naslednji ukrep, pri katerem lahko prihranimo zajetno količino energije, je celovita sanacija površin ovoja stavbe in zunanjega stavbnega pohištva. Ta pa lahko vključuje tudi sanacijo in dodatno izolacijo talne plošče.

Pred takšnim celovitim posegom se je dobro posvetovati tudi s strokovnjaki iz Eko sklada, saj lahko za toplotno izolacijo fasade pri obnovi eno, dvo- ali večstanovanjskih stavb pridobimo njihovo nepovratno finančno spodbudo. Po lanskoletnem javnem pozivu 3SUB-OB10 je Eko sklad za toplotne izolacije fasad odobril 0,522 milijona evrov; po javnem pozivu 4SUB-OB10 1,031 milijona evrov; za toplotno izolacijo večstanovanjskih stavb (javni poziv 5SUB-OB10) pa je Eko sklad odobril 2,140 milijonov evrov. Za naložbe v toplotno izolacijo stanovanjskih stavb je bilo lani z občani podpisanih tudi 50 kreditnih pogodb v skupni vrednosti skoraj 700.000 evrov. Skupaj je bilo v letu 2010 podpisanih 407 kreditnih pogodb z občani v skupnem znesku 4,151 milijonov evrov.

Koliko prihranimo z adaptacijo zunanjega ovoja?

Za primer vzemimo manjše stanovanje starejše gradnje. To stanovanje je sestavljeno iz dveh sob. V eni sobi je spalnica, v drugi pa skupni prostor z jedilnico, kuhinjo in ločenimi sanitarnimi prostori.

Računska priključna moč za ogrevanje pred sanacijo

Skupna površina stanovanja znaša 28 kvadratnih metrov (m²). Ostale površine, ki definirajo večino izgub, se nahajajo v preglednici.

Pred celostno adaptacijo zunanjega ovoja in stavbnega pohištva bi potrebovali 2,6 kW toplotne moči, da bi pri temperaturi -13 stopinj Celzija (°C) zagotovili notranjo temperaturo 20 stopinj Celzija.

Največji delež potrebne toplotne moči pred sanacijo so prevzele ventilacijske izgube (izgube zaradi vdora zunanjega zraka v prostor), in sicer 63 odstotkov.

Glede na to, da je odstotek površine stavbnega pohištva (oken) relativno nizek, je potrebna toplotna moč znašala kar 11 odstotkov celotne. Zaključimo lahko, da je drugi največji »potratnež« slabo zunanje stavbno pohištvo.

Računska priključna moč za ogrevanje po sanaciji

Po adaptaciji se je potrebna priključna moč za ogrevanje zmanjšala z 2,6 kilovatov na zavidljiv kilovat. Ventilacijske izgube so se zmanjšale za dve tretjini, izgube skozi zunanje zidove, zunanje stavbno pohištvo in notranje zidove pa za okoli polovico.

Ob kakovostno izvedeni sanaciji je torej prišlo do zmanjšanja potrebne priključne moči za ogrevanje predvsem zaradi boljšega tesnjenja oken in zmanjšanega prehoda toplote skozi ovoj.