Splošno o smernici

Smernico smo pozdravili več ali manj vsi strokovni krogi, saj naj bi v slovensko gradbeništvo prinesla precej novosti in sprememb predvsem glede nedvoumnosti in jasno definiranih pravil stroke, ki imajo v osnovi samo en cilj – zagotoviti večjo požarno varnost v stavbah in s tem obvarovati ljudi, njihovo premoženje in okolje.

Vse premalo se namreč zavedamo, kaj pravzaprav pomeni požar v stavbi in kako uničevalne so lahko njegove posledice. Na srečo velikih požarov v Sloveniji ni bilo veliko, vsekakor pa preveč, in jasno je bilo, da si nikakor ne moremo več privoščiti pomanjkljivih tehničnih zahtev ali neupoštevanja le-teh. Zato upamo in verjamemo, da je nova smernica korektna osnova za načrtovanje, izvajanje in tudi nadzor nad segmentom požarne varnosti v gradbeništvu.

Požarna varnost zunanjih sten

Zanimivo in aktualno poglavje v novi smernici je točka 2.4 - Širjenje požara po zunanjih stenah in strehi stavbe. Če izluščimo bistvo najbolj aktualnega primera izbire toplotno izolacijskega materiala pri izvedbi fasade ali strehe, moramo upoštevati precejšnje omejitve navedene za gorljive izolacije polistirenskega tipa z razredom gorljivosti E in/ali uporabiti negorljive izolacijske produkte razreda A1 ali A2 iz mineralne volne ali podobnih materialov. Lep primer objektivno razumljive zahteve so prezračevane fasade, kjer nikjer v nobenem primeru ne smemo uporabiti izolacijskega materiala s slabšo klasifikacijo gorljivosti, kot je A1 ali A2 po SIST EN 13501-1. Povsem logična zahteva, saj ni potrebno posebej razlagati, kaj se zgodi v prezračevalnem sloju z. npr. stiroporjem v primeru požara. Druga nedvoumna zahteva sledi za objekte višje od 22m - t.i. visoke stavbe. Tu se smernica navezuje na nemški MHHR (muster-hochhaus-richtlinie), kjer je za zunanje stene piše: Nenosilne zunanje stene in nenosilni deli nosilnih zunanjih sten morajo biti v vseh svojih delih iz negorljivih gradbenih materialov. Tu so izvzeti okenski profili, tesnila in drobni material, ki ne more bistveno vplivati na razvoj požara. Za izolacijo v kakršnem koli fasadnem sistemu pa je tu zahtevana klasa negorljivosti A1 ali A2, kjer je prav gotovo najbolj logična izbira kamena volna.

Požarna varnost in energetske sanacije

Seveda je smernica izredno široka in obsega še mnogo več, kot le področje fasad in prav tako požarna varnost zahteva še mnogo več, a to bo naloga projektantov in nadzornikov, ter tudi stvar zavesti investitorjev v prihodnosti. Ob novi tehnični smernici in trenutnemu trendu 

ekspanzije na področju sanacije obstoječega stanovanjskega fonda pa se nam poraja vprašanje, kako postopati in po čem se ravnati v primerih, ko za nekatera dela uradno ne potrebujemo projektne dokumentacije niti kakšnih drugih priglasitev. Na videz se zdi, da nismo zavezani nobenim pravilom stroke in zahtevam zakonodaje ali pa vsaj ne vemo katerim. To seveda ni res in odgovor je v osnovi enostaven : Pri izvajanju vseh aktivnosti moramo upoštevati vse veljavne zakone in predpise, ki so trenutno v veljavi. To dokazuje tudi uradno pojasnilo Ministrstva za okolje z dne 1.2.2011, ki poudarja nedvoumno obvezo po upoštevanju Tehnične smernice TSG-1-001 : 2010 - Požarna varnost v stavbah.

Vrnimo se zopet na fasade. Sanacijsko fasaderska dela z dodatno toplotno izolacijo (najpogosteje po principu ETCS—a) naj bi po kategorizaciji Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost in po obrazložitvi MOP-a uvrstili med  Investicijsko vzdrževalna dela, ki se lahko pričnejo brez pridobitve gradbenega dovoljenja, v kolikor ni drugače določeno.

Sanacije večstanovanjskih objektov

Situacija je zanimiva predvsem v primeru večstanovanjskih objektov, kjer se upravniki, kot zakoniti zastopniki lastnikov morajo zavedati zahtev zakonodaje. Osnova v gradbeništvu pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju je Zakon o graditvi objektov (ZGO-1-UPB1 - Ur.list RS 102/2004), ki med drugim določa tudi uporabo Pravilnikov v pravnem okviru katerih delujejo veljavne Tehnične smernice. Nadalje je v tem kontekstu pomemben še Zakon o gradbenih proizvodih (ZGPro - Ur.list RS 52/2000), kateri ureja pogoje za dajanje gradbenih proizvodov v promet. In vse skupaj je potrebno upoštevati tako pri načtovnaju, kot pri izvedbi in vzdrževanju. Torej tudi omenjeno TSG-1-001. In nikakor naj ne bi visokih stolpnic, pa čeprav so stare oz. ravno zato, oblačili v gorljive materiale.

Žal smo bili v preteklosti nemalokrat priča samovolji lastnikov ali pa nezavedanju upravnikov in so se realizirale nekatere najcenejše opcije. Te niso samo slabe ampak tudi nevarne.

Upravljalci naj bi skupaj z lastniki pristopili k sanacijskim ukrepom. Ti bi morali biti skrbno načrtovani in dobro premišljeni. Redno vzdrževanje, ki običajno razen izgleda nima drugih efektov lahko včasih z majhno nadgradnjo spremenimo v investicijsko vzdrževanje z mnogimi konkretnimi učinki. Gre namreč v vsakem primeru za precejšnje investicijske vrednosti, ki nikakor ne bi smele biti porabljene v neskladju z veljavnimi predpisi, načeli dobre prakse in kvalitetne izvedbe. Le v slučaju upoštevanja vseh pravil stroke se namreč lahko pričakuje predvidena življenjska in vračilna doba izvedenih del.