YTONG strop je polmontažni sistem za izvedbo medetažnih in/ali strešnih (ravnih in poševnih) nosilnih konstrukcij, ki se je v praksi pokazal kot odličen pri nadgradnji, obnovi, modernizaciji in seveda pri novogradnjah.

Ytong strop je v dobrem letu, odkar je na slovenskem trgu, prepričal že številne projektante, izvajalce in investitorje. Predvsem zadovoljstvo slednjih nad hitro in enostavno izvedbo ter kasnejšimi prednostmi pri uporabi je zagotovilo, da je Ytong strop kvaliteten in vsestransko uporaben proizvod (slika 1).

Slika 1: Ytong strop

Sestava in vgradnja YTONG stropa

Polmontažni Ytong strop je sestavljen iz v naprej izdelanih AB vzdolžnih gredic in Ytong polnil. Vsak Ytong strop izvajamo projektno, torej vedno izrišemo pozicijski načrt in gredice izvedemo točno na mero za določen projekt. Gredice so izdelane v pripravljenih kovinskih opažih. Sestavljene so iz varjenega armaturnega nosilca in glede na razpon dodatne armature v betonski pasnici, ki je širine 11,0 cm in višine 4,0 cm. S spodnje strani so gredice obložene s trakovi Ytong-a debeline 2 cm, kar pripomore k požarni in delno toplotni odpornosti, ter samemu izgledu konstrukcije (enoten material). Ytong polnila so dimenzije 62,5/25/20 cm. Za potrebe naleganja na AB gredice so na polnilih izvedeni utori širine 2,0 cm in višine 6,0 cm. Za izvedbo prečnih reber uporabimo polnila z utorom, ki služi kot opaž prečnega rebra.

Z Ytong stropom je mogoča izvedba medetažnih in/ali strešnih (ravnih in poševnih) konstrukcij. Projektiran je tako, da se vzdolžne gredice postavljajo v smeri krajšega razpona. Osna razdalja med njimi je 69,5 cm. Naleganje gredic na nosilno konstrukcijo mora biti vsaj 10 cm. Zaradi zmanjšanja toplotnega mostu je smiselno prvo gredico odmakniti od zidu, vmesni prostor pa zapolniti s polnili, ki jih obrežemo na poljubno dimenzijo in na eni strani nalegajo na zid. AB gredice je potrebno podpreti na maksimalni razdalji 2,00 m (slika 2). Zatem sledi polaganje Ytong polnil, pri čemer je potrebno odvisno od obtežbe in razpona na vsako 4 do 6 polnilo izvesti prečno rebro, torej vgraditi Ytong polnilo z utorom.

Slika 2: Podprte AB gredice in polaganje Ytong polnil

Ko so vgrajena vsa polnila, je potrebno, v kolikor razponi to zahtevajo, skladno z navodili izvesti nadvišanje in še dodatno armiranje zgornje cone vzdolžnih reber. Prečna rebra na mestu vgradnje ojačamo z armaturo 2 Ø10 mm in sicer eno palico spodaj in eno zgoraj. Rebra zapolnimo z betonom C 25/30 manjših frakcij. Ytong strop ne potrebuje tlačne plošče, rebra betoniramo samo do višine polnil. Na koncu, po vezanju betona, na zgornjo stran konstrukcije vgradimo tanek sloj Ytong lepilne malte redke konsistence. Ena osnovnih funkcij samorazlivne malte je zapolnitev manjših reg med polnili, kar omogoča konstrukciji, da v primeru horizontalnih obremenitev (potres) deluje kot »toga šipa«. Za zaključno obdelavo spodnje strani uporabimo tankoslojni Ytong omet, ki ga ojačamo z vtiskanjem armirne mrežice.

Glavne karakteristike in osnovne prednosti YTONG stropa

• enostavna in hitra izvedba
• odlična toplotna prevodnost (λd = 0,17 W/mK)
• vrhunska požarna odpornost (REI 120)
• potresna odpornost
• majhna teža 170 kg/m2 (več kot dvakrat lažje od klasičnih težkih konstrukcij)
• konstrukcija je izvedena brez opažev, z minimalnim podpiranjem
• gredice so izvedene po meri, prilagojene na konkreten projekt
• možnost uporabe že po 24 urah od betoniranja reber
• nizka poraba mikrobetona (cca 20l/m2)
• brez tlačne plošče
• izdelava po meri
• zagotovljena zrakotesnost
• toplotna stabilnost strešne konstrukcije

YTONG strop - medetažna konstrukcija

Zaradi enostavnosti izvedbe in sistemskih rešitev je Ytong strop v kombinaciji z ostalimi elementi Ytong odlična izbira za medetažne konstrukcije pri novogradnjah. Zaradi montažne izvedbe brez tlačne plošče, kjer je teža posameznih elementov z lahkoto obvladljiva, pa je Ytong strop edina prava izbira tudi za razne nadgradnje, obnove in modernizacije. Tako se na primer odlično obnese pri zamenjavi obstoječih, dotrajanih, lesenih medetažnih konstrukcij (sliki 3 in 4), ne glede na majhnost obstoječih, dostopnih prostorov. Zaradi majhne teže 170 kg/m2, kar je več kot dvakrat lažje od klasičnih konstrukcij, dodatno ne obremenjujemo obstoječih zidov. Ob morebitnem potresu pa se zaradi tega razvijejo bistveno manjše sile kot pri ostalih izvedbah (AB plošče in montažni stropi s tlačno ploščo). Posledično so vertikalni nosilni elementi, zidovi ali stebri, manj obremenjeni in tako prenesejo potrese višjih magnitud.

Sliki 3 in 4: Zamenjava lesene medetažne konstrukcije z Ytong stropom

Po predhodnem statičnem izračunu so mogoče tudi konzolne izvedbe Ytong stropa in pa zelo zanimiva integracija v lesen ali jeklen strop (sliki 5 in 6).

Sliki 5 in 6: Vgradnja Ytong stropa na jekleno podkonstrukcijo

YTONG strop - strešna konstrukcija

Zaradi varčevanja z energijo se iz leta v leto povečuje odstotek gradnje energijsko učinkovitih objektov, ki imajo vgrajen sistem kontroliranega prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka, t.i. rekuperacijo. Sistem zahteva zrakotesnost ovoja stavbe, kar je osnova za kontrolirano prezračevanje. Z vgradnjo Ytong stropa v strešno konstrukcijo dosežete zahtevano zrakotesnost brez kakršnihkoli folij in lepilnih trakov, kot je to potrebno pri lesenih ostrešjih. Zaradi odlične toplotne prevodnosti (λd = 0,17 W/mK) Ytong stropa pa boste porabili tudi manj toplotne izolacije. Tudi vse hujša neurja z močnim vetrom in odlična požarna zaščita so vzrok, da se vedno več investitorjev upravičeno odloča za monolitno strešno konstrukcijo kot je Ytong strop (slika 7).

Slika 7: Ytong strop v strehi

Hlajenje prostorov poleti je enako, če ne bolj, pomembno kot ogrevanje pozimi. Pri strehah ima tako poleg toplotne izolativnosti velik pomen tudi toplotna stabilnost strešne konstrukcije in s tem povezan fazni zamik preboja toplote. Na toplotno stabilnost konstrukcije imata največji vpliv njena masa in specifična toplota vgrajenih materialov (c; J/kgK).

Diagram notranje temperature Ytong stropa v prostoru v primerjavi z zunanjo temperaturo zraka (diagram 1) pokaže, da je fazni zamik preboja toplote okoli 12 ur, kar je s stališča bivalnega ugodja idealna vrednost. Preboj toplote potrebuje 12 ur, da preide na notranjo stran konstrukcije, nato pa ima konstrukcija 12 ur časa, da se ohladi. Temperatura notranje površine Ytong stropa niha za največ 4 °C in je največja v času, ko je temperatura zunanjega zraka na najnižji točki. Zato je mogoče že s pravilno naravnim prezračevanjem prostorov v nočnem času zagotavljati praktično konstantne temperature notranjega zraka v podstrešnih prostorih skozi ves dan brez uporabe klimatskih naprav.

Diagram 1: Gibanje temperature zunanjega zraka in notranje površine Ytong stropa

Zaključek

Ytong strop je monolitna, srednje težka nosilna konstrukcija, ki je izvedena po meri in jo je mogoče vgraditi praktično v vsak objekt. Sama izvedba je enostavna in omogoča hitro gradnjo, površine pa so izredno ravne in enostavne za nadaljnjo obdelavo. V kolikor je vgrajen v strehi, nudi zelo dobro toplotno zaščito in paroprepustnost pozimi, v poletnem času pa masa konstrukcije preprečuje pregrevanje podstrešnih prostorov.