»Treba je ločiti med interesi posameznikov in interesi množice, sploh kar zadeva naravne vire,« je na otvoritvi včerajšnje konference o komuniciranju podnebnih sprememb in energetske prihodnosti, ki predstavlja začetek britansko-slovenskega projekta Glas znanosti, poudaril dr. Robert Monro, direktor British Councila v Sloveniji. Bistvo omenjenega projekta je, kot pravi Monro, raziskati, kaj bi javnost prepričalo v to, da je nujna sprememba – sprememba, ki bo vodila v okolju prijaznejše bivanje in razvoj.

Kot je v nadaljevanju povedal mag. Samo Hribar Milič, direktor Gospodarske zborniceSlovenije, o tem, da ljudje težko pristajamo na spremembe, priča že sistem javnega naročanja, ki temelji na najnižji ceni, to pa pomeni gradnjo energetsko neučinkovitih objektov. »Navsezadnje pa o nepripravljenosti na spremembe priča tudi že naš odnos do okolja. Niti 3 % BDP-ja namreč v Sloveniji ne namenjamo za to, da bi znanstveno sfero spodbudili k sodelovanju z gospodarstvom.«

Zakaj potrebujemo znanost?

To vprašanje je izpostavila Alice Tuff iz britanske organizacije Sense of Science, ki je opozorila na problem pomanjkanja informacij oziroma problem napačnih informacij. »V zadnjem času, denimo, je bilo v Veliki Britaniji veliko poročanja o pomanjkanju energije, a po dodatnem raziskovanju se je izkazalo, da javnost ne ve prav dosti o dejanskem primanjkljaju energije.« Tako, pravi Tuffova, je zelo pomembno, da so informacije podane celovito. Sicer pa se dogaja, da o znanstvenih vprašanjih v medijih razpravljajo celo znane osebnosti, še pravi, »kar le potrjuje, da je znanost vse bolj zanimiva za širšo javnost«.

Kaj je treba povedati o podnebnih spremembah?

»Seveda je treba ljudem povedati, kaj se s podnebjem dogaja - to je definitivno naloga znanosti, toda, ali je naloga znanosti tudi nalagati ljudem, kako naj ukrepajo, da bi dosegli spremembe?« je izpostavila klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj. »V primeru podnebnih sprememb je sicer komunikacija precej občutljiva tema, saj bi v konkretnem primeru morali predvsem sodelovati.« Tako pa imamo ogromno klimatskih skeptikov oziroma zanikovalcev, katerih število daleč presega število znanstvenikov, je spomnila znana klimatologinja, ki poudarja še, da je treba ljudem povedati predvsem, da se morajo na podnebne spremembe ustrezno pripraviti in šele nato naj se jim svetuje, kako jih lahko preprečijo. »Boriti proti podnebnim spremembam se namreč ne moremo, lahko jih le omilimo.«

Kako zmanjšati našo odvisnost od energije?

S prikazom kratkih filmov o podnebnih spremembah in porabi energije je Robert Monro z British Councila spomnil, kako velika je naša odvisnost od energije. Te se ne moremo znebiti, lahko pa jo omilimo oziroma zmanjšamo našo porabo. Kako? Kot je prikazal eden od prikazanih filmov, je to možno s spremembo mobilnosti, s prehodom na obnovljive vire energije – za popoln odmik od fosilnih virov bi morali 10-krat povečati proizvodnjo iz obnovljivih virov - ter z omejitvijo svetilk in naprav na elektriko v posameznem gospodinjstvu.

Kot zanimivost velja omeniti, da dobimo na portalu YouTube pod pojmom »climate change« (podnebne spremembe) 201.000 zadetkov, pod pojmom »energy efficiency« (energetska učinkovitost) pa le 7.000.