Slovenci največ energije porabimo za ogrevanje
Pred kratkim zaključena anketa o porabi energije in goriv v gospodinjstvih (APEGG) dokazuje, da se v slovenskih gospodinjstvih največ energije porabi za ogrevanje prostorov. Med bolj potrošnimi je še ogrevanje sanitarne vode, poraba električne energije in poraba energije za kuhanje.
Statistični urad Slovenije (SURS) je, v sodelovanju z Inštitutom Jožef Stefan (IJS), kjer so poskrbeli za izračun podatkov o porabi energije, ugotovil, da so gospodinjstva v letu 2009 porabila več kot 49 tisoč TJ energije, od tega kar 66 odstotkov za ogrevanje prostorov. Kot rečeno, je bil drugi največji »porabnik« ogrevanje sanitarne vode z 16 odstotki, sledijo pa še razsvetljava, električne naprave in drugi nameni s 15 odstotkov porabe energije. Za kuhanje so gospodinjstva porabila 1800 TJ oz. več kot 3 odstotke vse porabljene energije.
Katerih energentov porabimo največ?
Poraba energije po vrstah energetskih virov, Vir: SURS
34-odstotni delež predstavljajo lesna goriva kot so polena, lesni ostanki, sekanci, peleti in briketi, sledi električna energije (23 odstotkov), ekstra lahko kurilno olje (22 odstotkov), zemeljski plin (9 odstotkov) in daljinska toplota (8 odstotkov).
Če med energenti, ki jih porabimo za ogrevanje prostorov največji delež predstavljajo lesna goriva (45 odstotkov), pa je pri energentih, ki jih uporabimo za kuhanje slika nekoliko drugačna, saj tam porabimo največ utekočinjenega naftnega plina (41 odstotkov), medtem ko električna energija predstavlja 29-odstotni delež.
V letu 2009 je v večini stanovanj prevladovalo centralno ogrevanje (78 odstotkov), 12 odstotkov stanovanj se je ogrevalo lokalno, 10 odstotkov pa je izkoriščalo daljinsko ogrevanje.
Hladilniki, pralni stroji, sušilci in pečice največji potrošniki
Največ električne energije smo v letu 2009 porabili za velike gospodinjske aparate kot so hladilne in zamrzovalne naprave, pralni, sušilni in pomivalni stroji, pečice in mikrovalovne pečice. Poraba v višini tisoč GWh pomeni 32 odstotkov vse porabe, medtem ko smo za ogrevanje sanitarne vode porabili nekaj več kot 600 GWh in za ogrevanje prostorov 350 GWh. Osebni računalniki in TV sprejemniki »so porabili« 290 GWh ali 9 odstotkov, medtem ko smo za razsvetljavo porabili še dodatnih 280 GWh.
Večina gospodinjskih aparatov z energijsko nalepko
Končna poraba energije po namenih. Vir: SURS
Kot so še zapisali na spletni strani SURS je bilo v letu 2010 več kot 99 odstotkov stanovanj opremljenih s hladilnikom ali kombiniranim hladilnikom, 92 odstotkov jih je imelo pralni stroj, 97 odstotkov televizijo, medtem ko je bilo tistih z osebnim računalnikom 61 odstotkov.
Glede na trend uvajanja klimatskih naprav, velja omeniti tudi podatek, da je bilo v letu 2010 s klimatsko napravo opremljenih 16 odstotkov stanovanj, medtem ko ima toplotno črpalko 5 odstotkov stanovanj, prav toliko pa tudi sprejemnike sončne energije.